V petek, 5. aprila, je v Hiši Mladih v Ajdovščini potekal posvet z državljani o prihodnosti Evropske unije. Posvet sta organizirala Vlada RS in Občina Ajdovščina, z namenom pogovora o izkušnjah s članstvom v EU. Na dnevnem redu so bile tri glavne teme in sicer: EU v vsakdanjem življenju, vloga mladih v EU ter kam naj EU v prihodnje usmeri sredstva.

Občani in občanke, mladi, predstavniki mladih in ostala zainteresirana javnost so dobili priložnost, da povejo in slišijo, s čim so v Evropski uniji zadovoljni, kaj bi bilo lahko bolje in kako tisto, s čimer niso zadovoljni, izboljšati. Govorili so o prihodnosti EU, o vlogi mladih pri razvijanju evropske integracije in identitete ter kaj evropska identiteta pravzaprav pomeni. Povzetek in hkrati skupna točka zanimivih iztočnic je, da se s temi kamenčki posvetov v lokalnih skupnostih gradi pomemben mozaik. Ne samo v naši družbi, pač pa na sploh v Evropi.

Posveta so se udeležili župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin, generalni direktor Direktorata za zadeve EU pri Ministrstvu za zunanje zadeve RS mag. David Brozina, poslanec v Evropskem parlamentu Igor Šoltes, politični svetovalec na Evropski komisiji v Sloveniji Mitja Košmrl, direktorica Urada vlade RS za komuniciranje mag. Kristina Plavšak Krajnc ter državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Martina Vuk.

Prav slednjo smo povprašali s kakšnimi vtisi odhaja s posveta: »Odhajam s ponovnim opomnikom o pomembnosti tovrstnih srečanj in sicer, kako pomembno je, da se pogovarjamo. Hkrati odhajam z zavedanjem, da še vedno nismo tam, da bi se znali poslušati, vključevati in upoštevat kot enakovredni sogovorniki in sogovornice. Želim si razgovor brez pokroviteljstva, poduka, načina »mlad in neumen«, »saj ko boste odrasli, boste na drugačen način gledali na svet«. Vsaka generacija ima pač svoj smisel obstoja, svoje tisto, v kar verjame, za kar se bori. Če bomo to izgubili, ali pa če smo na poti, da to izgubimo potem se nam slabo piše kot skupnosti v celoti. Z vidika države se mi zdi ključno najti način, da dejansko lahko uravnotežimo te različne potrebe, zahteve in prizadevanja različnih generacij.«

Mag. Kristina Plavšak Krajnc, je kot glavno vrednost posveta prepoznala v vzpostavljanju dialoga: »Več kot da se samo pogovarjamo, da se pač tudi drug od drugega učimo. Predvsem učimo kako bi čim bolje sodelovali, da bi premikali stvari v naši družbi, ne zgolj v Sloveniji ampak tudi v Evropi, na bolje«. Veseli jo, da vidi in sliši novo silo predvsem s strani mladih, ki po njenem mnenju nikakor niso prihodnost ampak sedanjost, tukaj in zdaj. Verjame, da je na odločevalcih, državnih uradnikih (tako na ravni Slovenije kot EU), da skupaj z mladimi poiščejo ustrezne rešitve na probleme in izzive, ki jih mladi izpostavljajo in jih tudi ustrezno vključijo v družbeni razvoj. Ter, da se na petkovem posvetu niso pogovarjali o prihodnosti  EU, temveč o naši sedanjosti in naši evropski, slovenski in ne nazadnje ajdovski sedanjosti.