Mejna osebnostna motnja (angl. borderline personality disorder, BPD) prizadene milijone ljudi po vsem svetu. Zanjo so značilna intenzivna in nestabilna čustva, impulzivno vedenje in nestabilen občutek samega sebe. Stanje je včasih težko diagnosticirati in zdraviti, vendar ljudje z ustreznim zdravljenjem živijo relativno normalno življenje.

Kako pogosta je mejna osebnostna motnja?

BPD prizadene približno 1,6 % odraslega prebivalstva, zaradi česar ga štejemo pod razmeroma pogosto stanje. Ocenjuje se, da je verjetnost za diagnozo trikrat večja pri ženskah kot pri moških, stanje pa se običajno začne v pozni adolescenci ali zgodnji odrasli dobi. Medtem ko vzrok BPD ni popolnoma razumljen, so raziskave pokazale, da lahko motnjo povzroči kombinacija okoljskih, nevroloških in genetskih dejavnikov. Posamezniki z družinsko anamnezo BPD imajo večjo verjetnost razvoja bolezni, kar kaže na to, da genetika igra vlogo. Poleg tega je z razvojem BPD povezano tudi zanemarjanje v otroštvu ali travma, kot je fizična, spolna ali čustvena zloraba.

Kako se kaže?

Včasih posamezniki z BPD ne prepoznajo ali ne priznajo, da imajo težave ali pa zaradi strahu, sramu ali drugih razlogov ne poiščejo pomoči. Kljub temu lahko prisotnost bolezni prepoznamo, če smo pozorni na določene znake oziroma simptome:

• Čustvena nestabilnost: osebe pogosto doživljajo intenzivna in hitra nihanja razpoloženja, ki lahko vključujejo občutke jeze, tesnobe, depresije ali razdražljivosti. Pogosto imajo tudi težave z uravnavanjem svojih čustev in se lahko močno odzovejo na manjše dogodke ali stresorje.
• Nestabilna razmerja: osebe imajo lahko nestabilne odnose, za katera so značilni pogosti razhodi, idealizacija in razvrednotenje partnerjev ter strahovi pred zapuščenostjo. Prisotni so tudi občutki praznine in osamljenosti.
• Impulzivnost: pod impulzivna vedenja največkrat štejemo zlorabo snovi, prenajedanje, nepremišljeno vožnjo in tvegano spolno vedenje.
• Samopoškodovanje: s tem posameznik verjame, da obvlada čustveno bolečino. 
• Motnje identitete: prisoten je izkrivljen občutek samega sebe in pomanjkanje jasne identitete.
• Strah pred zapuščenostjo: zaradi tega je pogosto vedenje oklepanje, rotenje ali grožnje, da bi preprečili drugim, da bi jih zapustili.
• Disociacija: osebe doživljajo epizode disociacije ali občutek nepovezanosti s svojimi mislimi, občutki in okolico.

Včasih so ljudje z BPD napačno diagnosticirani z drugimi duševnimi boleznimi, kot so depresija, bipolarna motnja ali anksiozne motnje, saj je bolezen komorbidna z drugimi. Posamezniki z BPD imajo lahko tudi npr. anksiozne motnje, depresijo ali težave z zlorabo snovi. Zaradi tega je BPD težje diagnosticirati in zdraviti, saj je treba obravnavati tudi druga stanja. Poleg tega nekateri ljudje morda verjamejo, da so posamezniki z BPD preprosto željni pozornosti ali težavni, kar vodi v stigmo in diskriminacijo.

Kako se zdravi?

Posamezniki z BPD imajo dostop do številnih možnosti zdravljenja. Za zdravljenje se pogosto uporablja psihoterapija, kot sta kognitivno vedenjska terapija in dialektična vedenjska terapija. Za pomoč pri obvladovanju simptomov se lahko predpišejo tudi zdravila. V hujših primerih je potrebna hospitalizacija.

Pomembno je vedeti, da je okrevanje možno, vendar je to dolgotrajen in zahteven proces. Posamezniki z BPD potrebujejo stalno podporo in zdravljenje za obvladovanje simptomov in izboljšanje splošnega počutja. V Sloveniji obstaja več organizacij in podpornih skupin, ki nudijo pomoč in sredstva za posameznike z BPD in njihove družine, saj bolezen ne vpliva le na pacienta, ampak tudi na njegove bližnje. Družinski člani in skrbniki imajo velikokrat težave pri razumevanju in obvladovanju intenzivnih čustev in vedenja osebe z BPD, zato so jim na voljo različna izobraževanja in usposabljanja, ki posledično olajšajo okrevanje bolne osebe.

Če vi ali nekdo, ki ga poznate, doživlja simptome BPD, je morda koristno, da poiščete nasvet strokovnjaka za duševno zdravje. Pomembno je opozoriti, da samodiagnoza ni priporočljiva in da lahko le usposobljen strokovnjak za duševno zdravje zagotovi natančno diagnozo in ustrezno zdravljenje. Zgodnja intervencija in zdravljenje lahko izboljšata rezultate za posameznike z BPD in s tem kakovost življenja.