Čas najstništva je izjemno negotovo obdobje, v katerem se posamezniki prvič srečujejo z ljubeznijo in spolnimi odnosi in to največkrat počnejo brez vodstva staršev. To je obdobje polno sprememb in novih odkritij, obenem pa so najstniki, predvsem pa mlade punce, izpostavljeni različnim pritiskom svojih sovrstnikov in širše družbe.

Tako se pri mladih dekletih pogosto zgodi, da ne znajo navigirati romantičnih odnosov in so zaradi tega bolj podvržene izrabljanju in zlorabam, izkušnje iz ljubezenskega in spolnega življenja pa vplivajo tudi na njihovo samozavest. Ker dekleta pogosto o svojih izkušnjah ne govorijo z nikomer ali majo občutek da se z nikomer ne morejo pogovoriti, sem se odločila, da povprašam zdaj že odrasle ženske, kaj bi svetovale same sebi, če bi še enkrat šle skozi izkušnjo adolescence.

Hana – Sama sebi bi svetovala, naj se ne zaljubljam brezglavo in da konec razmerja ne pomeni “konec življenja”. To, da imaš osebo rad, še ne pomeni, da sta primerna eden za drugega. Prav tako bi si svetovala, da izgubljanje nedolžnosti ni tako velika in pomembna stvar, kot jo poudarjajo v družbi, in da to ne pomeni, da boš s to osebo ostal do konca življenja. Pomembno je, da ti je oseba, s katero izgubiš nedolžnost všeč in da ji lahko zaupaš. 

Eva – Povedala bi si, da si s seksom ne moreš kupiti ljubezni. Najbolje je, da se z osebo najprej spoznaš in povežeš in to organsko preraste v fizični odnos. Svetovala bi si, da to, koliko ljudi si te želi in koliko ljudem si privlačna, ne določa tvoje vrednosti in da taka pozornost ne pomeni resničnih globokih odnosov. Iskanje potrditve in pozornosti skozi seks ne vodi do (samo)ljubezni.

Maja – Svetovala bi si, naj ne dajem takšnega poudarka na mnenje vsakega fanta in da naj to ne definira moje samozavesti, saj je vsakemu všeč nekaj drugega in ne moreš biti všeč vsakemu. Ne smeš pustiti, da nizka samozavest vpliva na oblikovanje odnosov, tako romantičnih kot prijateljskih, in ne smeš odrivati ljudi iz strahu pred zavrnitvijo. Zavrnitev in zlomljeno srce sta le del življenja in odraščanja ter nista tako huda, kot si v tistih letih predstavljaš.

Sara – Želim si, da se mi ne bi tako mudilo z izgubljanjem nedolžnosti. Zdi se mi, da je to nekaj, kar v tistem obdobju želiš čim prej poskusiti, vendar menim, da je bolj pomembno, da s spolnostjo počakaš, dokler nisi na to pripravljen in se ne pustiš pritisku družbe in fantov. Seveda ni nič narobe, če nedolžnost izgubiš prej ali kasneje, zdi se mi samo pomembno, da je to nekaj, kar si sama resnično želiš in ne nekaj kar narediš, da si kul ali zato da obdržiš fanta.