Zgodba Koroške mreže podpornega okolja za mlade (KOR-NET) se prepleta. Po tem, ko so potencial projekta prepoznali Norvežani, dobiva mreža skozi raznolike projektne aktivnosti vse jasnejšo podobo ter svoje mesto v koroškem mladinskem in širšem družbenem življenju.

Zdi se, da na KOR-NET-u vestno opravljamo svoje poslanstvo zagovornikov vseh mladih v regiji, vključno z iskanjem načinov zadovoljevanja njihovih spreminjajočih se potreb v okviru domačih skupnosti, podvrženih procesom globalizacije, komercializacije, urbanizacije.

Verjemite, gre za eno osrednjih razvojnih vprašanj Koroške in drugih demografsko ogroženih regij v državi, ki ga bomo morali s skupnimi močmi, v sodelovanju z drugimi deležniki naših lokalnih okolij, nekako rešiti, če ne želimo (p)ostati zgolj spalna naselja, “zaspane” skupnosti na koncu hitrih cest.

Mehka roka domačega okolja

Tovrstne teme so pogosto “premehke”, da bi jih bilo moč statistično zaznati in obdelati, kar pa še zdaleč ne pomeni, da si gre pred njimi zatiskati oči. Realnosti mladinskega dela na Koroškem in drugje po Sloveniji s projektno ekipo spoznavamo zlasti skozi obiske na terenu. Korošci ste morda že opazili roza packe – vizualne zaščitne znake projekta – ki jih puščamo povsod po regiji, v mestih in na podeželju, skupaj s konkretnimi dosežki, posejanimi po vseh treh dolinah domače regije.

Tam pridno pletemo podporno mrežo za mlade, pri čemer k (vsebinskemu) sodelovanju redno vabimo mladinske organizacije, organizacije za mlade, izobraževalne ustanove in druge institucije na čelu z občinami (t. i. odločevalci). Vsi smo poklicani, da (po)skrbimo za oblikovanje ustreznega družbenega konteksta, v katerem se bodo lahko v polnosti udejanjali mladinski in drugi potenciali regije. Nuja po medsektorskem in medinstitucionalnem povezovanju je pri vsem skupaj očitna skoraj do mere samoumevnosti. Pri reševanju temeljnih razvojnih vprašanj regije bomo morali sodelovati vsi, ki se tako ali drugače, neposredno ali posredno ukvarjamo z mladino.

Fizični in virtualni prostori, vsebine in programi za mlade

Po odprtju 13 mladinskih delovnih postaj, brezplačnih prostorov za učenje, delo in druženje mladih ter vzpostavitvi Virtualnega mladinskega inkubatorja Koroške se z ekipo KOR-NET-a še odločneje podajamo med uporabnike. S šolarji, dijaki in študenti na Koroškem se tako zagotovo srečamo v prihodnjih mesecih, ko načrtujemo obsežno promocijsko akcijo na izobraževalnih ustanovah.

Z mnogimi mladimi smo se že sestali, največkrat z jasnim ciljem: identificirati dejanske potrebe odraščajočih Korošcev_ic in druge mladine v regiji ter jih podpreti z ustreznimi vsebinami, programi in infrastrukturo. Odgovore na izražene potrebe bomo v naslednji fazi iskali v sodelovanju z ostalimi akterji podpornega okolja, strokovnjaki, pristojnimi za posamezna področja. Kot pove ime projekta, se bistvo našega delovanja skriva ravno v povezovanju, prepletanju, mreženju.

KOR-NET gre na izlet: Bergen – Oslo – Velenje – Ajdovščina – Koper

Pretekli dosežki KOR-NETa ali prihajajoče akcije na šolah pa nikakor niso bistvo pričujočega zapisa. Na projektu se v prihodnjih mesecih lotevamo še bistveno težjih vprašanj, ki se dotikajo perspektiv mladinskega dela v regiji. Z drugimi besedami: spraševali se bomo, kaj vse moramo na Koroškem (še) postoriti, da bomo mlade zares podprli pri njihovem odraščanju ter integrirali v skupnosti do te mere, da bodo po koncu šolanja življenje in kariero z veseljem nadaljevali doma.

Na projektu se, resnici na ljubo, z omenjenimi dilemami ukvarjamo že od samega začetka, počasi pa prihajamo tudi že do prvih zaključkov o smiselnih korakih naprej, zlasti s pomočjo zgledov od drugod. Ta zapis tako prihaja le nekaj tednov po povratku s strokovne ekskurzije, na kateri smo spoznavali dobre prakse razvijanja mladinskega sektorja v drugih izrazito uspešnih lokalnih okoljih po Sloveniji. S projektno ekipo smo obiskali Velenje, Ajdovščino in Koper.

Kaj vse se lahko (na)učimo od drugod?

Zapis prihaja tudi nekaj mesecev po vrnitvi z “raziskovalne ekspedicije” na Norveško, kjer smo dobili dober vpogled v to, kako podobne stvari počno na severu. Opremljeni z novim znanjem se tako lotevamo prvih ocen o potencialno prenosljivih dobrih praksah, zanimivih za našo regijo. Te bodo predmet publikacije z naslovom Model aktivne participacije mladih, katere izid načrtujemo v naslednjem letu.

Model bo osrednji “intelektualni” produkt projekta in neke vrste priročnik, načrt za nadaljnje mladinsko delo v regiji. Ker je potencialno zanimiv tudi za druga okolja v državi, bomo spomladi, ko izide, k branju povabili vse mladinske delavce_ke in druge deležnike mladinskega sektorja v državi. O dobrih praksah, ki jih izvajajo ali poznajo, pa bomo svoje kolege seveda povprašali že prej v fazi zbiranja dobrih domačih in tujih mladinskih zgodb.