Največ mladih na trg dela vstopi ob zaključku srednje šole, delež mladih pa po zaključku dodiplomskega ali magistrskega študija. Od letošnjega leta imajo delodajalci na voljo novo subvencijo pri Zavodu za zaposlovanje, s katero lahko mladim do vključno petindvajsetega leta, ponudijo delovno mesto.

Subvencija znaša med tristo in štiristo dvajset evrov mesečno, velja pa leto in pol. Pri vključevanju imajo prednost brezposelni mladi (stari do vključno petindvajset let in tristo štiriinšestdeset dni), ki bodisi v zadnjih dveh letih še niso bili vključeni v noben program, tisti, ki so dlje časa med prijavljenimi v evidenci Zavoda ali imajo socialne in zdravstvene ovire pri zaposlovanju.

Leta 2013 je posebno pobudo za zaposlovanje mladih uvedla tudi Evropska komisija. Do leta 2023 izvajajo program jamstvo za mlade, ki so ga uvedli z namenom zagotavljanja podpore mladim na območjih, kjer je bila brezposelnost mladih večja od 25 odstotkov.

Pobuda za zaposlovanje mladih je namenjena izključno mladim, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni oziroma se ne usposabljajo, med drugim tudi tistim, ki so dalj časa brezposelni ali niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje.

Zaposlovanje mladih ima prednost tudi pri samozaposlenih. Mladi, ki se odločijo za samostojno podjetniško pot so ob prvem vpisu v poslovni register oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer v prvem letu v višini petdeset odstotkov, v drugem letu poslovanja pa trideset odstotkov, obračunanih od zavarovalne osnove.

Kaj pa si mladi želijo delati, ko se bodo zaposlili?

V maju so na e-Študentskem Servisu mlade vprašali, kateri so njihovi sanjski poklici. Ugotovili so, da si mladi želijo biti zoo psihologi, spletni kriminalisti, etični hekerji, strokovnjaki za strojno učenje, forenzični patologi, evropski sodniki, visoki državni predstavniki in vodje projekta gradnje jedrske elektrarne. Takrat so ugotovili tudi, da se je povprečna starost oseb ob prvi zaposlitvi v Sloveniji zvišala. Leta 2022 je ta bila 29,1 leta, kar je več kot leta 2012, ko je bila ta povprečna starost 27,8 leta.

Kakšne so težave mladih?

Strokovnjaki ugotavljajo, da so mladi izpostavljeni visoki stopnji prekarnih oblik dela, ki pa jim ne zagotavlja ustrezne ekonomske, socialne in pravne varnosti, kar vpliva tudi na reševanje stanovanjskih problemov. V sindikatu Mladi plus, kjer to problematiko redno spremljajo na podlagi izkušenj svojih članov ugotavljajo, »da delodajalci mladih ne želijo zaposlovati z izgovorom, da nimajo delovnih izkušenj, čeprav mladi večinoma delajo že v študentskih letih, prvih formalnih delovnih izkušenj pa ne morejo pridobiti prav zaradi pomanjkanja priložnosti. Če pa se jim že omogoči delo, gre običajno za prekarne oblike dela; delo prek avtorske pogodbe, podjemne pogodbe, prisilno delo prek statusa samostojnega podjetnika ali v najboljšem primeru prek pogodbe za določen čas. Mladi tako težko dobijo varno, trajno, dostojno zaposlitev, ki bi jim omogočila tudi samostojnost.«