V četrtek, 13. 2. 2025, je v Mladinskem centru Prlekije potekala delavnica na temo spletnega napeljevanja oziroma groominga. Vodila jo je Nadia Pintarič, ki se je za to delavnico odločila tudi iz osebnih izkušenj. Spletno spolno napeljevanje otrok, poznano tudi pod angleškim izrazom grooming, je navezovanje stikov med drugim za spolne namene z uporabo tehnologije. Je vedenje storilca, katerega namen je približati se otroku ali mladoletni osebi preko spleta in pridobiti njegovo zaupanje.

Grooming lahko traja več časa, tudi več mesecev ali celo let. Prevladuje med mladimi, ki preprosto ne razumejo, kaj se dogaja, nekateri pa nimajo podpore v domačem okolju in jo zato iščejo na spletu, kjer bi se radi odklopili. 84 % žrtev so mlade punce. Groomer oziroma storilec pa je lahko katerega koli spola, starosti, narodnosti in rase. Vsak otrok lahko postane žrtev groominga, še posebej pa so temu izpostavljeni otroci s posebnimi potrebami, zanemarjeni otroci ali otroci, ki so žrtve nasilja. Te žrtve je lažje manipulirati, ker mislijo, da je to normalno, so navajene ali zmrznejo. Groomerji bodo izkoristili vsako ranljivo točko pri otroku, da se bodo lahko z otrokom povezali, ta pa bo od njih postal odvisen, kar zmanjšuje možnosti, da bi otrok o njunem odnosu komu povedal.

Storilec je potrpežljiv in uporabi taktiko komplimentov in veliko pozornosti. Izdaja se, da ima veliko skupnih interesov z žrtvijo in tako vzpostavi zaupen odnos, ki se kasneje spremeni v izkoriščevalnega. Čaka lahko tudi na čas, ko bo otrok legalno dovolj star za spolne odnose, da se izogne kazni. Kljub temu da se tako dejanje smatra kot kaznivo, premalo žrtev prijavi svojega storilca. Lahko se zgodi, da se spletni grooming spremeni v tesnejši odnos ali celo zvezo.

Storilec v veliki večini žrtvi tudi pove, da je njuna zveza skrivnost in da zanjo ne sme nikomur povedati. Zgodi pa se lahko, da storilec nameroma poišče otroka, ki nima tesnejšega odnosa s prijatelji, učitelji ali starši, saj ima več možnosti, da ne bo nobeden izvedel in ga prijavil. V primeru, da ima otrok bližnje, ga lahko tudi naščuva proti staršem ali drugim, ki so mu blizu. Postopoma pa začne razvijati pogovor o spolnosti. Sprašuje ga, koliko ve o spolnosti in kljub zanimanju poskuša pravi namen skriti.

Ni nujno, da je groomer nasilen ali nesramen, v večini primerov deluje zelo simpatičen, ljubezniv in prijazen.

Posledice groominga: posledice so lahko kratkoročne in tudi dolgoročne. Otroci imajo lahko težave z nespečnostjo, depresijo, anksioznostjo ali pozornostjo. Grooming lahko otroke privede tudi do občutkov sramu in krivde, težav s prehranjevanjem, težav z drogami in alkoholom, samopoškodovanjem, ali celo do samomorilnih misli.

Kateri so znaki, ki kažejo, da je otrok postal žrtev spletnega groominga?

Težko je z gotovostjo opredeliti, kateri znaki kažejo na to, da je otrok žrtev groominga. Starši morajo biti pozorni na vsako nenavadno spremembo vedenja. Starejši otroci se lahko obnašajo na način, ki bo sicer zelo podoben puberteti, ampak prikrivajo težave, s katerimi se soočajo. Starši morajo biti pozorni takrat, ko začne otrok skrivnostno odgovarjati na vprašanja, kaj počne v prostem času, in ko ima denar ali razna darila, ki jih ni dobil od družine ali za katere ne zna pojasniti izvora. Velik znak je, da otrok preživlja ogromno časa na mobilnih napravah in postaja vznemirjen, odsoten ali pod stresom.

Taktike storilca: storilec uporabi razne načine, da se približa otroku oziroma mladostniku. Primeri:

• Komplimenti: “zelo si odrasel/a za svoja leta, deluješ bolj odraslo kot vrstniki”, komplimenti glede videza, “zelo si tih/a in umirjen/a”…
• Podkupovanje: darila, oblačila, hrana, ki jih otrok ne dobi doma (sladkarije, hitra hrana, izleti…).
• Status: storilec se velikokrat skrije za svoj družbeni status (ima družino, ki ga ceni in ga vidi v najboljši luči, ali je popularen med prijatelji ali celo v javnosti). Storilec lahko v velikih primerih privabi otroka s tem, da reče, da pozna njegove starše zaradi česa mu otrok zaupa.
• Gaslighting ali po slovensko mračenje: je oblika manipulacije in psihološkega nadzora. Žrtvam mračenja storilec namerno in sistematično daje lažne informacije, ki jih napeljejo k dvomu, ali je kar vedo sploh res. Žrtev začne dvomiti o svoji zmožnosti pomnenja in o lastni razsodi. Eni izmed primerov kaj storilec rad uporablja so: “nora si, rabiš pomoč”, “nesamozavestna si, samo ljubusumna si”, “preveč si občutljiva”, “nisem tega rekel/obljubil”.
• Vprašanja, ki se sprva zdijo normalna: “kako ti gre v šoli?, komu zaupaš?, kakšen odnos imaš s starši?, imaš prijatelje?, kam greš po nasvet? ali mi zaupaš? a ti lahko zaupam skrivnost?”

Vodja delavnice Nadia je bila tudi sama žrtev groominga, zaradi česar se je dolgo časa počutila nemočno. Potrebovala je tri leta, da je sploh sprejela dejstvo, da je bila žrtev. Taka izkušnja je zelo negativno vplivala na njeno počutje in psihično zdravje. Storilec je v svojem krogu zelo ljubljen, znan in spoštovan, zato je bilo zanj zelo enostavno obrniti krivdo nanjo. V času “zveze” je bila zelo zmedena in je imela težave s pozornostjo, depresijo in anksioznostjo.

Zveza, ki nastane iz groominga, je ponavadi zelo naporna ali celo nasilna. Žrtve niso krive za to, kar se jim dogaja oz. se jim je zgodilo. Kriva je odrasla oseba, ki ve in razume kaj počne, ne pa otrok ali mladostnik, ki si ne more ali ne zna poiskati pomoči in/ali pa nima nobene podpore v svojem okolju.

Kam po pomoč v primeru groominga ali katerekoli druge vrste nasilja? Pomembno je, da prijavite nasilje, če ga doživljate nasilje ali opazite.

Prijavite lahko na centru za socialno delo, ali pokličete policijo. Obrnete se lahko še na organizacije kot so:

• Združenje MOČ, celostna psihosocialna pomoč žrtvam spolnega nasilja in drugih oblik nasilja.

Elektronski naslov: spolna.zloraba@siol.net

Telefonske številke: 080 28 80, 041 204 949 in 041 276 434

• Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, Psihosocialna in psihološka pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja v družini in žrtvam spolnih zlorab.

Elektronski naslov: drustvo-sos@drustvo-sos.si

Telefonska številka: 01 544 3513

• Društvo za nenasilno komunikacijo, svetovalnica za žrtve spolnega nasilja.

Elektronski naslov: info@drustvo-dnk.si in dnk.koper@siol.net

Telefonska številka: 01 434 4822 in 05 639 3170

Vir: Pomoč žrtvi v primeru nasilja | GOV.SI

Nadia Pintarič se zahvaljuje vsem udeležencem, bralcem in svoji mentorici mag. psih. Nini Stegmüller, ki je predlagala ta članek in me ob tem podpirala.

Avtorica: Nadia Pintarič

Viri: vizita.si, policija.si, gov.si, Kaj je grooming? | Spletno oko