V vrvežu mladostniškega življenja se zlahka počutimo preobremenjene in pod stresom. Usklajevanje šole, družabnega življenja in osebne rasti lahko negativno vpliva na naše duševno zdravje in splošno počutje. Dobra novica je, da obstajajo preprosti, a učinkoviti načini za izboljšanje razpoloženja in ohranjanje zdravega stanja duha. V nadaljevanju preučimo nekaj strategij, ki lahko pozitivno vplivajo na naše duševno počutje.

Igra svetlobe in teme

Za splošno dobro počutje je pomembno vzpostaviti ravnovesje med izpostavljenostjo tako sončni svetlobi kot tudi temi. Prav tako moramo svojemu telesu zagotoviti zadostno količino spanja. Če si prizadevamo za vsaj 15 minut sončne svetlobe čez dan, po možnosti zjutraj na krajšem sprehodu znotraj ene ure po tem, ko se zbudimo, to pripomore tudi k boljšemu spancu ponoči.

Ugodno okolje za spanje ustvarimo tako, da zvečer ugasnemo luči in tako naznanimo začetek noči. Na noč je priporočljivo spati vsaj 8 ur, saj s tem telesu damo priložnost, da se obnovi in napolni z energijo. Zmanjšanje izpostavljenosti elektronskim zaslonom pred spanjem pripomore k sprostitvi. Z vključitvijo teh praks v vsakodnevno rutino lahko izboljšamo tako kakovost spanja kot tudi učinkovitost čez dan.

Fizična aktivnost

To, da telesna aktivnost spodbuja dobro počutje ni nobena skrivnost. Poleg fizičnih koristi za naše telo je vadba tudi močan spodbujevalec razpoloženja, saj sprošča endorfine, posebne kemikalije za dobro počutje. Naj bo to streljanje na koš, vadba joge ali ples, ključnega pomena je najti aktivnost, ki vzbuja veselje.

Aktivno življenje ni le ohranjanje telesne kondicije; je močan zaveznik pri ohranjanju pozitivne miselnosti, ki nam pomaga pri premagovanju izzivov v šoli in družbenih pritiskov. Zato je dobro obuti športne copate, vzeti prijatelja in pustiti, da endorfini vsak trening spremenijo v praznovanje telesne in duševne vitalnosti. Strokovnjaki priporočajo telesno aktivnost vsaj trikrat na teden, dobrodošla pa je seveda vsak dan! 

Socialni stiki 

Ljudje se dobro počutimo v socialnih stikih, kar poudarja ključno vlogo pozitivnih odnosov pri duševnem blagostanju. Te povezave nudijo čustveno podporo, razumevanje in občutek pripadnosti, kar ustvarja varovalni mehanizem pred stresom. Sodelovanje v socialnih interakcijah ne zagotavlja le varnega prostora za izražanje, temveč tudi spodbuja empatijo, komunikacijske spretnosti in odpornost.

Za ohranjanje pozitivnega duševnega zdravja si je treba prizadevati za vzpostavljanje povezav, ki spodbujajo in navdihujejo. Iskati je treba odnose, ki prinašajo veselje, podporo in spodbudo ter ustvarjajo okolje, v katerem se počutimo cenjene in motivirane. Hkrati pa je povezavam, ki nam jemljejo energijo ali povzročajo negativnost, bolje postaviti zdrave meje, saj s tem zaščitimo svoje duševno zdravje.

Čuječnost

Angleška beseda mindfulness oziroma v slovenščini čuječnost je učinkovita praksa za dobro duševno počutje. Gre za več kot le prisotnost v trenutku; vključuje tudi izpopolnjevanje veščine čustvene razčlenjenosti. Čustveno zrnatost si predstavljajte kot sposobnost natančnega približevanja čustvom, kot da bi za svoja čustva uporabljali mikroskop. Predstavljajte si to: niste samo “srečni” ali “žalostni”, ampak natančno določite občutke kot so “zadovoljstvo”, “navdušenje” ali “vedrina”. To je nekako tako, kot da bi postal znanstvenik za čustva!

Kako to storite? Vsak dan si vzemite čas za razmislek o svojih občutkih. Vprašajte se: “Kako se zdaj počutim?” in poskusite biti natančni. Namen te prakse čuječnosti ni spreminjanje čustev, temveč njihovo boljše razumevanje. Z rednim izvajanjem te dejavnosti ne postanete le gospodar svojih čustev, temveč tudi povečate svojo čustveno inteligenco in poskrbite za nadzor nad dobrim duševnim počutjem. S tem se naučimo biti prisotni v svojem telesu, kar zmanjšuje tesnobo in nam da občutek notranjega miru. 

Omejitev časa pred zaslonom

Določanje omejitev za različne dejavnosti, ki se izvajajo prek zaslona, je ključna strategija za krepitev duševnega blagostanja in ohranjanje pozitivnega razpoloženja. Poleg negativnih telesnih učinkov, povezanih z dolgotrajno uporabo družbenih medijev, lahko daljši čas pred zaslonom pri različnih dejavnostih prispeva k večjemu stresu in občutku odtujenosti od resničnosti. Z zavestnim določanjem, koliko časa preživimo pred zasloni in z uvajanjem raznovrstnih ostalih prostočasnih dejavnosti lahko znatno zmanjšamo količino tesnobe, razdražljivosti ali drugih neprijetnih čustev.

Čas, ki ga namenimo za dejavnosti na prostem, branje ali preživljanje kakovostnih trenutkov z bližnjimi, zagotavlja nujen odmik od nenehnih zahtev zaslonov. Takšen nameren pristop ne omejuje le škodljivih učinkov zaslonov na naše telo in um, temveč spodbuja tudi bolj zdrav odnos do tehnologije kar prispeva k splošnemu izboljšanju duševnega zdravja in pozitivnejšemu čustvenemu stanju.

Preživljanje mladostništva prinaša številne izzive, vendar lahko s pravimi strategijami podpiramo svoje duševno zdravje in ohranimo pozitiven pogled. Pot vsakega posameznika je edinstvena in v redu je prav vsaka izmed njih. S tem ko dajemo prednost spanju, ostajamo aktivni, se povezujemo z drugimi, vadimo čuječnost in omejimo čas pred zaslonom naredimo proaktivne korake k bolj zdravemu in srečnemu sebi. Vsaka naložba v svoje duševno zdravje in dobro počutje je brez dvoma najboljše darilo samemu sebi.