Ko naletimo na težave v duševnem zdravju ali pa le preprosto želimo preventivno poskrbeti zase, je izbira osebnega terapevta pomembna odločitev. Razlog, zakaj nekdo obišče terapevta, je le njegov. Ljudje iščemo in potrebujemo pomoč iz neštetih razlogov. Ne sramuj se svojih težav in jih ne prikrivaj – iskanje pomoči je znak moči, ne šibkosti.

Nekaj nasvetov pri izbiri terapevta

Razmisli, kakšno obliko pomoči potrebuješ.

Če so tvoje težave in stiske hude, se obrni na osebnega zdravnika in on ti bo pomagal do celostne obravnave. Lahko te denimo napoti k psihiatru, ki ti lahko postavi diagnozo in predpiše zdravila, ki ti bodo pomagala. Psiholog na drugi strani lahko deluje na različnih področjih (denimo v šolstvu) in nudi psihološko svetovanje in razbremenilne pogovore ter izobražuje o duševnosti. Ukvarja se z lažjimi stiskami ljudi (npr. osamljenost, žalovanje, učne težave, stres). Cilj njegovega dela je opolnomočenje in pomoč ljudem pri spoznavanju svojih težav, soočanju z njimi in iskanju ustreznih rešitev. Klinični psiholog deluje v zdravstvu kot zdravstveni delavec.

Podobno kot psiholog psihološki svetovalec ljudem pomaga pri izboljšanju kvalitete življenja (npr. navezovanje boljših medosebnih odnosov) ali soočanju z lažjimi osebnimi težavami (npr. premagovanje treme pri javnem nastopanju). Pri tem se osredotoča na sedanje probleme in ne posega v globje stiske iz preteklosti. Cilj psihološkega svetovanja je vzpostaviti zaupno okolje, v katerem posameznik raziskuje, ozavešča in rešuje svoje probleme na različnih področjih življenja. Pri tem psihološko svetovanje ne pomeni dajanja nasvetov, temveč gre za usmerjanje preko različnih vprašanj, s katerimi se posameznik nauči spoprijemati s trenutnimi in prihodnjimi težavami.

Psihoterapevt lahko pomaga posameznikom z različnimi vrstami anksioznih motenj in depresije, osebnostnih motenj, motenj hranjenja, odvisnosti. V primerjavi s psihološkim svetovanjem je psihoterapija dolgotrajnejši in zahtevnejši proces, ki se ukvarja z odpravljanjem večjih duševnih težav ali motenj. Njen cilj je predelava zgodnjih negativnih izkušenj in doseganje sprememb v osebnostni strukturi. Psihoterapija v zadnjih letih vse pogosteje postaja samostojna dejavnost, vendar pa njeno izvajanje v Sloveniji ni zakonsko opredeljeno in poenoteno.

Glavna razlika med psihološkim svetovanjem in psihoterapijo je v tem, da se psihološki svetovalec usmerja v preventivo in promocijo duševnega zdravja, delo psihoterapevta pa je pogosteje namenjeno zdravljenju duševnih težav in motenj. Psihoterapevti tako pogosteje delujejo v zdravstvenem okolju, psihološki svetovalci pa v svetovalnih centrih in zavodih.

Razmisli, zakaj potrebuješ pomoč.

Dobro je, da vsaj v osnovi veš, kakšen je tvoj problem. Si osamljen, brezvoljen ali brez ambicij? Se bojiš ljubezenskih odnosov? Ali s sabo še denimo iz otroštva nosiš težko preizkušnjo? Ni treba, da si postavljaš diagnozo, le razmisli, kako se počutiš. S tem boš lažje izbral obliko pomoči, ki jo potrebuješ.

Razišči psihoterapevtske pristope.

V Sloveniji so priznane štiri vrste psihoterapije, ki so si med seboj precej različne in zato so nekateri pristopi bolj primerni za obravnavo določenih stisk kot drugi. Izbira pristopa je odvisna od problema, ki ga imaš, in od tvoje osebnosti.

Preveri, ali je terapevt strokovno usposobljen.

Kot smo že omenili, psihoterapija v Sloveniji ni zakonsko urejena, zato to nekateri s pridom izkoriščajo. V sklopu zdravstvenega sistema psihoterapijo lahko izvajajo psihiater in klinični psiholog, ki se usposobijo za izvajanje ene izmed priznanih vrst psihoterapije med specializacijo. Prav tako lahko v centrih za duševno zdravje psihoterapijo izvaja psiholog, ki je zaključil usposabljanje iz ene izmed priznanih vrst psihoterapij. Preostali strokovnjaki in psihologi, ki niso zaposleni v centrih za duševno zdravje, lahko nudijo zgolj psihološko svetovanje. 

Vsi terapevti, ki so akreditirani v Sloveniji ter vsi klinični psihologi in (pedo)psihiatri imajo možnost delati kot zasebniki. Ti torej nudijo enako kakovostno in preverjeno obravnavo izven zdravstva. Vendar pa pomanjkanje regulacije izvajanja psihoterapije pomeni, da imajo možnost vodenja psihoterapevtske prakse tudi posamezniki z npr. certifikati, pridobljenimi po nekaj urnih spletnih tečajih. Tako izobraževanje zagotovo ne nudi zadostne usposobljenosti za izvajanje psihoterapije. Tovrstni izvajalci psihoterapije lahko nenamerno posamezniku škodujejo, namesto da bi mu uspešno pomagali. 

Kakšen je odnos s terapevtom?

V kolikšni meri bo psihološka pomoč uspešna je v veliki meri odvisna od kakovosti odnosa med psihoterapevtom in klientom, zato je smiselno upoštevati tudi svoje občutke. Ko si izbereš terapevta, izkoristita uvodno uro za spoznavanje. Na prvem srečanju lahko že približn oceniš, ali je izbrani terapevt oseba:
–          ki ti daje občutek varnosti,
–          s katero bi lahko bil popolnoma odkrit,
–          ki te s svojim načinom dela spodbuja k raziskovanju samega sebe.

Če se po srečanju počutiš slabše kot pred srečanjem ali če po nekaj srečanjih nisi zaznal nobenega napredka pri sebi, terapevta zamenjaj. Lahko se preprosto zgodi, da ti terapevt ne bo ustrezal, kar pa je precej pogosto. Tako kot vsi drugi ljudje, so tudi terapevti zelo različni. Zato brez skrbi – velikokrat terapevti nato predlagajo drug drugega in tako poskrbijo, da so stranke ustrezno obravnavane.

Saj veš – iskanje pomoči je znak moči, ne šibkosti.

Vir: Nisi okej, povej naprej