V Sloveniji smo v zadnjih letih lahko priča občutnemu izboljšanju položaja predstavnikov LGBTQ+ skupnosti, na kar kaže tudi sprejetje novega Družinskega zakonika leta 2023, ki jim omogoča sklenitev zakonske zveze in posvojitev, kar je bila pred tem pravica le heteroseksualnih parov. Že vse od leta 2001 v Ljubljani potekajo parade ponosa, v državi pa deluje več društev, ki se zavzemajo za pravice LGBTQ+ predstavnikov.

Kljub napredku, pa je v Sloveniji na tem področju še vedno precej prostora za izboljšavo. Mladi namreč menijo, da naša domovina še vedno krepko zaostaja za drugimi, bolj progresivnimi državami. Od nasilja na paradah ponosa, še vedno slabi reprezentativnosti v medijih, kot so oglaševanje, filmi in televizija, do diskriminacije tako v poslovnem kot tudi v zasebnem življenju, se predstavniki LGBTQ+ skupnosti še vedno soočajo s težavami, s katerimi se drugi prebivalci ne. Zato sem v današnjem članku mlade vprašala, kakšno je njihovo mnenje o izboljšanju položaja predstavnikov LGBTQ+.

»Zdi se mi, da je v izobraževalnih sistemih inkorporirano premalo LGBTQ+ tem. Menim, da bi morali v izobraževanje vključiti LGBTQ+ avtorje, izboljšati spolno vzgojo (ki je pomanjkljiva že za heteroseksualne spolne odnose, za drugačne vrste spolnih odnosov pa je praktično neobstoječa), vključiti zgodovino LGBTQ+ gibanj ter literaturo s temi tematikami. S tem bi dosegli bolj strpne in sočutne posameznike, obenem pa razbili stigmo, ki ponekod še vedno obstaja.«

Luna Keček Natlačen

»Zdi se mi, da bi v Sloveniji potrebovali več medijskih kampanj, ki bi odstirale vse zablode o pripadnikih LGBTQ+ skupnosti. Stigmatizacija bi se posledično po mojem mnenju zmanjšala, s tem pa bi utrdili njihov položaj v družbi. Hkrati se mi zdi, da bi bilo potrebno popularizirati testiranje na spolno prenosljive bolezni, kar bi korektno naslavljalo tudi heteroseksualno usmerjene posameznike. Sočasno bi bilo vredno razmisliti o širjenju pozitivne naravnanosti med starejšimi, ki do LGBTQ+ skupnosti gojijo še bistveno več sovražno nastrojenih prepričanj kot jih mlajši.«

Rok Učakar Grašič

»Poleg običajnih metod reprezentativnosti v medijih in izobraževanja, lahko razmišljam idealistično in predlagam, da bi se položaj izboljšal s spremembo odnosa slovenske cerkve do LGBTQ+ tematik. Glede na to, da je trenutni papež LGBTQ+ usmerjenost razglasil za sprejeto, bi tudi slovenske cerkve morale prenehati s kriminaliziranjem in pridigati strpnost, kar mislim da bi dosti pripomoglo k družbenemu sprejemanju.«

Deni Krašna