V času, ko se naš planet spopada z vedno bolj očitnimi posledicami klimatskih sprememb, se mladi vse bolj zavedajo pomembnosti trajnostne kmetijske prakse. Na mlad.si smo se pogovarjali z nekaterimi izmed njih ter skušali razumeti njihov pogled na prihodnost kmetijstva ter predvsem, kako v prihodnosti kmetijstva vidijo svojo vlogo.

V ospredju hrana in trajnostno kmetijstvo

Mladi trajnostno prihodnost v povezavi s kmetijstvom vidijo predvsem skozi dva ključna vidika – sprejemanje ustreznih odločitev pri prehranjevanju in sodobne, trajnostne kmetijske prakse, prilagojene spreminjajočim se podnebnim razmeram.

»Trajnostno kmetijstvo je ključno za našo prihodnost,« pravi 19-letna Sara, ki že od malega ob sobotah babico spremlja na mesto tržnico. Medtem ko izbira svežo zelenjavo, pojasnjuje: »Če ne bomo začeli bolj paziti na naravne vire, bomo kmalu ostali brez rodovitne zemlje in čiste vode. Menim, da bi morali bolj podpirati lokalne kmete in spodbujati biološko kmetijstvo.«

Sara verjame, da je prihodnost v naših rokah, še posebej v rokah mladih, ki lahko s svojimi dejanji in odločitvami prispevajo k bolj trajnostnemu svetu.

Optimizem predvsem pa navdušenje nad lokalno hrano izrazi tudi Ana, ki mi pove, da se trudi podpirati kmete, ki se ukvarjajo s trajnostnim kmetijstvom. Skupaj s fantom v Mariboru večkrat naročita tedenski zabojček lokalnih pridelkov pri Zadrugi dobrina, sama pa skuša v svojo prehrano vključevati manj mesa: »Vem, da ljudje ob tem, ko jim poveš, da skušaš jesti manj mesa, kar avtomatsko zaprejo ušesa, ampak meni se zdi tudi odločitev o tem, ali ješ meso, ali ne, zelo pomembna za prihodnost planeta.«

Doda še: »Seveda pa nikakor ni edina. Nekdo lahko še vedno strastno uživa v mesu, pa bo morda s katerimi drugimi dejanji in praksami še veliko bolj trajnosten in okolju prijazen kot jaz, tega se zavedam.«

Nina iz Novega mesta, stara 21 let, pri omembi hrane poudari še eno pomembno področje – količine zavržene hrane. »Šokiralo me je, koliko hrane zavržemo. Trajnostno kmetijstvo ni samo pridelava hrane, ampak tudi skrb za njeno pravilno porazdelitev in zmanjšanje odpadkov. Menim, da bi morali izobraževati ljudi o pomembnosti zmanjševanja prehranskih odpadkov in spodbujati projekte, kot so delitev hrane in kompostiranje,« poudarja.

Kaj pa mladi kmeti?

Še posebej pomembni za prihodnost kmetijstva so tudi uvidi mladih, ki so s kmetijami, organsko pridelavo hrane in trajnostnimi kmetijskimi praksami najbolj v stiku. Mladimi, ki so odraščali na kmetijah ali pa svojo poklicno pot usmerjajo na področje kmetijstva.

Tako nekaj misli deli Luka, čigar družina ima kmetijo v okolici Celja. »Suše in poplave so postale pogostejše, zato smo morali prilagoditi naše prakse. Zdi se mi pomembno, da država podpira kmete pri uvajanju trajnostnih rešitev, saj sami pogosto nimamo dovolj sredstev za velike spremembe,« je povedal ter pri tem apeliral na državo ter lokalne oblasti.

Medtem Miha, 22-letni študent agronomije, ki trenutno veliko časa preživi za računalnikom, kjer analizira podatke svoje terenske raziskave, izrazi svoje navdušenje nad inovacijami v kmetijstvu.

»Uporaba sodobnih tehnologij, kot so droni in pametne senzorske mreže, lahko pripomore k bolj učinkoviti rabi virov. To je ključno za prilagajanje podnebnim spremembam,« mi pojasni in pripomni, da prihodnost, prav trajnostno prihodnost vidi predvsem v povezovanju narave in tehnologije, kar v Sloveniji še precej pogreša.

»Ogromno je slovenskih kmetij, ki uporabljajo desetletja staro opremo in nikakor ne želijo slišati nič o kakih naprednih sistemih, mogoče čem bolj modernem, kar je škoda. Upam vsaj, da bodo mladi kmetje, ki te kmetije prevzemajo, nekoliko bolj odprtih misli,« še pove Miha.

Miha vidi prihodnost v povezovanju narave in tehnologije, kar je ključ do trajnostnega razvoja kmetijstva.

Na vzhodu Slovenije, v Murski Soboti, Aljaž razmišlja o načinih, kako zmanjšati emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu. »Kmetovanje ima velik vpliv na podnebne spremembe, saj izpušča veliko toplogrednih plinov. Zato moramo poiskati načine, kako to zmanjšati. Ena od možnosti je uporaba obnovljivih virov energije na kmetijah, kar bi zmanjšalo odvisnost od fosilnih goriv in zmanjšalo emisije,« pojasnjuje.

Prihodnost s temi mladimi bo vsekakor trajnostna

Mladi se več kot zavedajo pomembnosti trajnostnih praks v kmetijstvu in so pripravljeni prispevati k spremembam. Njihova mnenja odražajo željo po boljšem, bolj zelenem in trajnostnem svetu.

Pa vendar je pomembno, da se ideje, predvsem pa njihova energija in zagnanost prelijeta v konkretne akcije in politike. Le s skupnimi močmi lahko namreč ustvarimo prihodnost, v kateri bo kmetijstvo ne samo preživelo, temveč tudi uspevalo v harmoniji z naravo.