Rezultati januarske ankete o osebni rasti v povezavi z neformalnim izobraževanje so tu! O čem bi mladi radi vedeli več? Ali zase pravijo, da »delajo na sebi«? Kaj je za njih osebna rast?

Mesečne ankete so nastale lani, da bi mladi z reševanjem vnaprej narekovali vsebine v povezavi z mesečno temo. Rezultate anket smo skušali upoštevati v največji možni meri in pripravljati vsebine, ki jih mladi potrebujejo in želijo.

Vsem anketirancem se zdi pomembno, da (mladi) delajo na sebi

Tri četrtine anketirancev_k menijo, da je govorjenje o osebni rasti upravičeno, saj gre za ključen proces, ki vpliva tako na posameznika kot na družbo. Kljub temu nekateri opozarjajo na potrebo po poglobljenem razumevanju te teme, da ne bi ostala le priljubljen trend brez dolgoročnega učinka.

»Vsak posameznik bi moral delati na sebi, saj imamo vsi le sebe in s seboj se moramo naučiti živeti in sebe moramo najbolje poznati,«

je bil eden od odgovorov. Drugi_a anketiranec_ka pa je dejal_a: »Svet bi bil lepši, če bi se ljudje bolj ukvarjali s sabo kot pa z drugimi.«

Kaj je za mlade delo na sebi oziroma osebna rast?

Odgovori anketirancev_k kažejo na razumevanje osebne rasti kot procesa, ki vključuje introspekcijo, učenje, premagovanje ovir in krepitev odnosov. Ključni poudarek je na ravnovesju med duševno, telesno in socialno platjo.

»Vse, kar počnem, da si umirim misli.«

 »Fitnes.«

»Da se zavedaš svojih “slabosti” in na njih delaš, se trudiš izboljšati samega sebe.«

»Učenje nenasilne komunikacije.«

»Da sem vsak dan bolj produktivna in uspešno postajam oseba, ki hočem biti.«

»Znati prepoznati svoje meje, se odreči kakim stvarem, biti uspešen na svojem področju.«

»Ozaveščanje svojih vedenjskih, čustvenih vzorcev in preseganje teh s pomočjo učenja samoregulacije.«

Mladi glede na rezultate ankete uporabljajo raznolike pristope dela na sebi, pri čemer prevladujejo samonega, izobraževanje, socialna povezanost in premagovanje izzivov. Velik poudarek je na duševnem zdravju. Nekaj njihovih načinov v nadaljevanju:

»Dnevnik, šport, krepim vezi s svojimi najbližjimi, vključenost v svetovalni proces, branje knjig …«  

»Berem in se izobražujem.«

»Konsistentnost.«

»Telovadba, branje.«

Kaj pa osebna rast v povezavi z neformalnim izobraževanjem?

Vključevanje v družbene in izobraževalne aktivnosti je po njihovem mnenju prav tako ključno. Takšne aktivnosti jim omogočajo razvoj socialnih veščin, občutka pripadnosti in osebne izpolnjenosti. Le dva izmed vseh odgovorov:

»Vključila sem se v različne organizacije.«

»Sem prostovoljni gasilec.«

Ena četrtina anketiranih še ni razmišljala, da lahko na osebno rast vplivajo tudi oblike neformalnega izobraževanja, na primer izmenjave, prostovoljstvo, aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti … 52 % vprašanih je že bilo vključenih v Erasmus+ projekte, enak delež je že bil na mladinskih izmenjavah, 44 % vprašanih se je že udeležilo brezplačnih delavnic in usposabljanj. Manj kot deset odstotkov vprašanih je bilo del prostovoljstva v mladinskih centrih in ostalih organizacijah za mlade, manj kot pet odstotkov je bilo del aktivnosti Evropske solidarnostne enote.

Tisti, ki so že bili del neformalnega izobraževanja, pravijo:

»Pridobila sem izkušnje, ki jih nikjer drugje ne bi in so me ključno oblikovale v osebo, kakršna sem danes (predvsem Erasmus izmenjava in prostovoljno delo v Južni Ameriki).«

»Postala sem bolj samostojna, se naučila bolje komunicirati in shajati z drugimi.«

»Zdi se mi, da sem se znašla v novih situacijah, ki so me nekaj novega naučile.«