Sovražni govor je predmet razprav že več desetletij. Vemo, da gre za enega od najmočnejših sredstev diskriminacije, a ga težko definiramo in še težje (ustrezno) kaznujemo. V dokumentu Sveta Evrope (Priporočilo Odbora ministrov državam članicam EU o zoperstavljanju sovražnemu govoru) iz leta 2022 je nevedeno, da “na evropski ali mednarodni ravni še ni avtoritativne ali pravno zavezujoče definicije sovražnega govora”.

V Sloveniji in drugod sicer poznamo in upoštevamo definicije sovražnega govora pogosto v političnem kontekstu ali v širšem pomenu. Slovenska ustava v 63. členu tako za protiustavno določa vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti; razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti ter tudi vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni.

Kazenski zakonik v 297. členu za kaznivo dejanje med drugim določa javno spodbujanje in razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali kateri koli drugi osebni okoliščini.

Definicije na nacionalni, evropski in globalni ravni se opirajo na splošne opredelitve javnega spodbujanja sovraštva, nasilja, nestrpnosti ali neenakopravnosti. Poleg pravnega odpredeljevanja sovražnega govora je zahtevno tudi njegovo prepoznavanje in kaznovanje. Morda se proti sovražnemu govoru še najlažje zoperstavimo, tudi če sami nismo žrtve.

Zagotovo je najbolj pomembno, da se sovražni govor naslovi na sistemski ravni – da o njem izobražujejo vlada, ministrstva in drugi državni politični organi, policija in drugi sistemi varnosti, mediji, družbena omrežja, šole, javne institucije, nevladne organizacije, podjetja … Nenazadnje pa je odgovornost tudi na vsakemu posamezniku.

Vsakdo lahko zavzame stališče proti sovražnemu govoru, tudi če sam ni žrtev. Na spletu, denimo družbenih omrežjih, lahko sovražni govor prijavljamo platformam, v fizičnem svetu ga prijavimo organizacijam, ki se ukvarjajo z bojem proti sovražnemu govoru, ali policiji. Informacije, ki so lahko del sovražnega govora, preverimo pri več virih in v primeru napačnih, lažnih ali zavajajočih informacijah, na to opozorimo.

Proti sovražnemu govoru se zoperstavimo mirno in spoštljivo. Zavzemati se moramo za jasno, odločno in spoštljivo komunikacijo na vseh ravneh družbe, kjer sovražni govor nima svojega mesta. O njem se moramo pogovarjati, ozaveščati in izobraževati. Sovražni vsebini moč odvzemamo s strpnimi in solidarnimi odzivi, ki širijo resnico in pomen človekovih pravic.