V marcu sta se Monika in Maša, udeleženki iz Mladinskega centra Ormož odpravili na izobraževalni tečaj Learn, Share, Network, Repeat na Poljsko v okviru Erasmus+ projekta. Tečaj je organizirala organizacija Stowarzyszenie HOPP, ki se ukvarja s promocijo zdravega načina življenja med mladimi. V družbi udeležencev iz Poljske, Češke, Bolgarije, Italije in Portugalske sta preživeli poučen in obenem zabaven teden.

Udeleženci so na izmenjavi kar nekaj časa namenili obravnavi pomena mladinskega dela, prepoznavnosti in cenjenosti le-tega. Pojavili sta se vprašanji, ali so mladinski delavci dovolj cenjeni in ali so le »drugorazredni« učitelji, ki se z mladostniki le zabavajo in ne predstavljajo ključne vloge pri odraščanju mladostnikov.

Začetki mladinskega dela v Evropi segajo v čas industrijske revolucije, v 18. stoletje. Mladi fantje iz vasi so se preseljevali v urbana območja, da bi našli službe v tovarnah. Lokalni prebivalci, katerim je bilo življenje v urbanih območjih domače, so pri tem odigrali pomembno vlogo. Mladim emigrantom so bili vzorniki, vodili so jih skozi preizkušnje in izzive novega življenja.

Govorimo lahko o prvih zametkih mladinskega dela. Omeniti je treba, da pred 18. stoletjem evropska družba še ni poznala koncepta »mladina«. Otroke in mlade so dojemali kot pomanjšane odrasle, ki imajo podobne miselne kapacitete kot odrasli. Z novimi življenjskimi standardi in potrebami, ki jih je s seboj prinesla industrijska revolucija, se je razvila potreba po posebni negi, ki jo potrebujejo otroci in mladostniki, ki vstopajo v določena življenjska obdobja. V tem času so nastali prvi zakoni, ki omejujejo otroško delo. Srednji razred je postajal vedno večji, vedno večji poudarek je bil na posamezniku kot na individualni osebi, ki veliko doprinese k družbi kot celoti.

V 20. stoletju je strokovna javnost že razumela pomen adolescence za kasnejše življenje odraslega človeka. Veliko intervencij se je nanašalo na cestne otroke in kako jim zagotoviti kvalitetnejše življenje. Po drugi svetovni vojni so mladi postali tarčna skupina prodajalnih verig, oblikovale so se subkulture, ki so imele določen življenjski stil. Mladi so začeli poslušati določeno glasbo, nositi določena oblačila. Postali so nosilci družbenih sprememb.

Danes vemo, kakšna je vloga mladostnikov in mladostništva, prav tako se zavedamo, kakšno vlogo imajo pri tem okolica, starši, vrstniki ter izobraževalne ustanove. Mladinsko delo pokriva področja neformalnega učenja, mladim zagotavlja uresničevanje potencialnih talentov ter jim nudi oporo, ki jo v času fizičnih in mentalnih sprememb nujno potrebujejo. Kljub temu pa naši mladinski centri še vedno niso izkoriščeni do svojih maksimalnih kapacitet in zmožnostih, neformalno in formalno izobraževanje se ne dopolnjujeta, kot bi se lahko.

Na mladinskem treningu so udeleženci iskali razloge in rešitve, zakaj je kljub znanju in spretnostim, ki jih imajo mladinski delavci, to področje še vedno premalo cenjeno. Nekaj rešitev, ki so jih podali udeleženci, je bilo smiselnih in bi jih enostavno vnesli v delo. Najpomembnejša rešitev, ki ni nek nov izum, vseeno pa vzame veliko časa in energije, je prepoznavnost mladinskega dela. Z vpeljavo mladinskih metod in pristopov v širšo družbo bomo vsi prepoznali kako pomembno je, da mladim omogočimo, da se razvijejo v posameznike, ki bodo pripravljeni na vsakdanje preizkuse v svetu odraslih.

Udeleženci so domov odšli z novimi znanji in spretnostmi ter zagonom, da mladinsko delo doseže vsakega mladega. Prav tako pa so jih trenerji opremili z znanjem, kako v izobraževalni proces vključiti moderno tehnologijo. Spoznali so nekaj uporabnih spletnih orodij, se naučili osnov uporabe družbenih omrežij ter se seznanili z značilnostmi Generacije Z.