Izginjanje srednjega sloja
Poiskati primerno stanovanje in službo sta dolgo veljala za glavna izziva, s katerima so se soočali mladi ob načrtovanju svoje družine. Glede na podatke SURS-a, ki kažejo, da se zaposlenost v Sloveniji z leti viša, dobiti službo realno sploh ni več težko.
Dosti težje je poiskati službo, ki bo mladi družini poleg kritja sprotnih življenjskih stroškov omogočila še nakup nepremičnine, s katero lahko svoji družini omogoči neodvisnost in svojemu otroku kar se da kakovosten razvoj. Glede na nizke plače in visoke življenjske stroške postaja bistven izziv, s katerim se danes soočajo mladi, predvsem, kako se izogniti životarjenju.
Nižji in srednji sloj
Mlada starša, ki prejemata minimalno plačo, imata na mesec po plačanih prispevkih na voljo 1828,82 evrov. Po izračunu Inštituta za ekonomska raziskovanja so minimalni stroški v letu 2022 znašali 669,83 evrov na osebo, tj. za dve osebi skupno 1339,66 evrov. Ko odštejemo te od mesečnega proračuna družine na »minimalcu« ugotovimo, da jima ostane še 489,16 evrov.
Vrtec starša v prvem obdobju, ki traja od 1. do 3. leta stane še dodatnih 284,10 evrov, v drugem pa se zniža na 216,69 evrov. Mladi družini tako ob koncu meseca ostane samo še 205,06 oz. 272,47 evrov glede na starost otroka. Stroške vrtca po petem letu zamenjajo stroški šole, obšolskih dejavnosti in hobijev, ki ne glede na ceno družini ne pustijo dovolj sredstev za nakup nepremičnine, s katero bi se mlada starša osvobodila svoje primarne družine.
V družini, kjer je mati zaposlena kot diplomirana medicinska sestra, oče pa je učitelj na osnovni šoli, oba skupaj mesečno zaslužita 2459,09 evrov neto. Po odštetih življenjskih stroških in vrtcu jima konec meseca ostane še 706,68 evrov. Glede na ostanek si lahko privoščita še kredit v vrednosti 120.000 evrov, za katerega bosta naslednjih 30 let vsak mesec odštela še približno 680 evrov in tako jima na koncu leta ne bo ostalo bistveno več kot družini, ki se preživlja z minimalno plačo.
Kje je srednji sloj?
Da nekateri živijo skupaj s starši do 30. leta ali dlje ne pomeni več nujno, da so te osebe nesamostojne ali razvajene, temveč za nekatere to predstavlja edini način preživetja. Družine, ki se preživljajo z minimalno plačo, si ne morejo privoščiti lastne nepremičnine, zato je življenje s starši pogost pojav, ki pa lahko postopoma pripelje do napetosti in konfliktov, ki lahko posledično vplivajo tudi na razvoj otroka.
Z nakupom lastne nepremičnine se temu problemu izogne družina, kjer starša zaslužita povprečno plačo, a kljub temu to še ni zagotovilo za brezskrbno življenje. V tej družini po drugi strani obstaja povečana verjetnost za utesnjenost in strah pred izgubo službe, saj bi to za družino pomenilo, da bi ostala brez doma.
Starša obeh družin sta prisiljena v delo za preživetje in najbolj zaskrbljujoče je, da postaja v Sloveniji edina razlika med nižjim in srednjim slojem nepremičnina. Revščini se lahko po novem mlade družine izognejo le s tem, da podedujejo nepremičnino staršev, sicer so obsojene na životarjenje. Ob tem se pojavi tudi vprašanje, ali se sploh še splača truditi za plačo, ki je višja od minimalne, če ti ob koncu meseca ne ostane bistveno več denarja?