Ustvarjalnikova Fundacija za ustvarjalne mlade je septembra letos podelila nagrado za naj mladinski startup 2019 in naj globalno odgovorno idejo. Zmagovalka v obeh kategorijah je enaindvajsetletna Veronika Rožmanc. Pravi, da jo je vedno gnal naprej njen moto, da iz uspehov rastejo novi uspehi. Rezultat tega mota je Oli, multifunkcijski šotor v obliki kita, ki ni zgolj igrača, temveč tudi družbeni opomin, saj je z njim želela svetovno javnost opozoriti na skrb za ogrožene kite in zagotavljanje čistega morja. Oli je prejel že več oblikovalskih nagrad, tako doma kot v tujini, bil je uvrščen med devet najboljših produktov v Sloveniji in tako dobil priložnost, da se je predstavil tudi na enem največjih oblikovalskih dogodkov na Danskem. Z Veroniko smo se pogovarjali o tem, kje je dobila idejo, kako jo je realizirala in njenih načrtih za naprej. Vabljeni k branju!

Kdo je Veronika Rožmanc? Kako bi se opisala?

Sem Veronika Rožmanc, industrijska oblikovalka. Trenutno pa se izobražujem za grafično oblikovalko.  Že od majhnega rada ustvarjam in obožujem vse, kar je povezano z oblikovanjem. Rada podprem mlade oblikovalce z nakupom njihovih izdelkov, vedno stremim k izboljšanju, novim znanjem, rada sledim trendom in obožujem nove izzive. 

Kako si prišla na idejo za Oli-ja?

Ideja za ta inovativen produkt je nastala, ko sem brskala po svojih otroških spominih in ugotovila, da sem se kot otrok najraje igrala skrivalnice ter izdelovala zatočišča. Kot večina otrok sem jih ustvarjala iz odej, najbrž je naravno, da želimo imeti nek prostor, kjer se čutimo varne. Hkrati sem imela v mislih mlajšo sestrico, ki je ves čas risala po stenah naše hiše in zdelo se mi je, da v svojem izdelku lahko to nekako združim. Takrat je nastala ideja o varnem otroškem zavetišču – neke vrste šotoru za igro, ki malčkom omogoča tudi risanje po njegovih stenah.

Od kod pa izvira ideja za obliko kita, zakaj ravno kit?

Že kot majhna deklica sem bila zelo okoljsko zavedna in sem že takrat vse okoli sebe opozarjala na problem odpadne plastike, ki sem ga zasledila ob ogledu dokumentarnega filma o ribah in kitih, ki to plastiko pojedo in umrejo. Začela sem raziskovati zakaj so kiti tako posebni. Kot ljudje so tudi kiti zelo čustvena bitja in edini poleg nas so sposobni občutiti vseh pet čustev. So tudi zelo srčni; svojim ranjenim prijateljem, na primer, pomagajo tako, da jih vlečejo na površje, kjer lahko dobijo dovolj zraka in tako preživijo. Vse to me je navdušilo in odločila sem se, da naredim šotor, ki bo videti kot kit, saj ravno te lastnosti najbolj manjkajo sodobni družbi. 

Želela sem ustvariti takšen produkt, da bi rasel z otrokom, kar mi je tudi uspelo. Ko ga malček preraste, lahko odstranimo konstrukcijo. Tako ga še naprej lahko uporablja za različne namene: kot spalno vrečo, odejo ali pa počivalnik in slikarsko platno obenem. In tako sem ustvarila Oli-ja. In ravno zato Oli ni samo šotor! Oli je družinski član! 

Kako pa si začela z realizacijo ideje? Najprej sama ali potem, ko si svojo idejo predstavila Ustvarjalniku?

Ideja se je porodila že konec mojega 4. letnika srednje šole. Takrat sem imela izdelan tudi svoj prvi prototip, vendar nisem vedela kako naprej, ker sem imela premalo znanja, zato je Oli leto in pol stal na vrhu moje omare. Nakar sem čisto slučajno zasledila razpis na Fundaciji za ustvarjalne mlade in se prijavila. Fundacija mi je nudila odlično metorstvo in usmeritve, tako da bo Oli kmalu lahko kotiček sreče malčkov po vsem svetu. 

Česa si  se morala naučiti, ko si pričela s projektom?

Naučiti sem se morala predvsem osnov podjetništva in spoznati različne pogoje ki jih je Oli moral izpolniti pred vstopom na trg. 

Česa te je bilo najbolj strah, ko si se lotila projekta? Je danes kaj drugače?

Preden sem se projekta lotila resneje, me je skrbelo, da ga ne bo možno narediti tako kot sem si zamislila. Trenutno Oliju manjka še ena funkcija, vendar upam da mu bo kmalu omogočena, le ta pa naj do takrat ostane še presenečanje. Trenutno obstaja druga skrb: da se na trgu pojavi konkurenčni proizvajalec. 

Katere marketinške prijeme uporabljaš za trženje Oli-ja?

Trenutno Oli-ja še ne oglašujem. Imam samo instagram in facebook profil ter svojo spletno stran. 

Katere so dobre plati podjetništva? Ali obstajajo tudi slabe?

Seveda so povsod prednosti in slabosti. Največja prednost je definitivno to, da lahko počnem to kar me zanima, čeprav moram velikokrat narediti tudi kaj, kar mi je manj všeč: recimo kakšne kalkulacije. 

Katere tri besede te asociirajo ob misli na podjetništvo?

Iznajdljivost, ustvarjalnost, tveganje, delo. 

Ti ostane kaj prostega časa? Kako ga najraje preživiš? 

Seveda mi ostane nekaj prostega časa. Zelo rada kuham in preiskušam nove recepte, hodim na raznovrstne dogodke in sejme, poleti rada igram odbojko in pozimi smučam. Drugače pa obožujem čas s prijatelji in pogovore ob skodelici dobre kave. 

Imaš kakšen nasvet za vse mlade, ki razmišljajo o lastni podjetniški poti?

Življenje je veliko enostavnejše, ko si preprosto to kar si in tega ne skrivaš pred drugimi, ko si dovoliš pokazati otroka v sebi in si upaš, se ne obotavljaš, verjameš vase in to tudi pokažeš. Naj te ne bo strah slediti svojim željam in ciljem. Uspeh zares ni nikoli zagotovljen ampak je vredno poskusiti in če ti ne uspe, reci: “opla” in poskusi znova. Vsak trenutek, ko dvomiš vase, zaustavi napredovanje in priložnost da dosežemo svoje cilje, ki brez plana ostanejo samo želje. In ne pozabi: sam zmoreš veliko, skupaj zmoremo vse!

Načrti za naprej?

Prvi cilj je, da bomo lahko proizvedli več Oli-jev ter se začeti širiti tudi na tuje trge, hkrati pa si želim tudi diplomirati. 

Veronika vabi vse, ki imate vprašanje ali idejo, pa ne veste kako naprej, da ji pišete na naslov veronika@oli-sotor.com. Pravi, da z veseljem pomaga.

Vir: Uredništvo mlad.si

Foto: Veronika Rožmanc – osebni arhiv