Osebna asistenca 

Je zbir storitev, ki ljudem, ki v vsakdanjem življenju potrebujejo pomoč drugega, omogoča neodvisno in bolj kakovostno življenje. Storitve so prilagojene konkretnim potrebam posameznega uporabnika oziroma uporabnice, njegovim oziroma njenim sposobnostim, željam, pričakovanjem in življenjskim razmeram. 

Do osebne asistence je ne glede na njegov oziroma njen dohodek in premoženje upravičen vlagatelj, ki: 

• zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev; 
• je državljan Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji; 
• je star od 18 do 65 let; 
• živi ali bi želel živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe in 
• potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko.

Vlogo za pravico do osebne asistence vlagatelj ali njegova zakoniti zastopnik vloži na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Komunikacijski dodatek 

je pravica, ki se lahko dodeli gluhi, slepi ali gluhoslepi osebi, ki izmed storitev osebne asistence potrebuje zgolj pomoč pri komunikaciji in spremstvu. 
Upravičenec do komunikacijskega dodatka se lahko odloči za: 

• uveljavljanje osebne asistence v obsegu do 30 ur na mesec ali 
• denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, ki je določen v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje in trenutno znaša 150,00 evrov.

Vlogo za pravico do komunikacijskega dodatka vlagatelj ali njegova zakonita zastopnik vloži na krajevno pristojnem centru za socialno delo. 

Socialno vključevanje invalidov

Statusa invalida pridobijo osebe s trajnimi prirojenimi ali pridobljenimi okvarami, ki se zaradi invalidnosti ne morejo socialno vključevati v skupnost brez nudenja storitev socialnega vključevanja in ne morejo samostojno opravljati večine ali vseh življenjskih potreb ter si zagotavljati sredstev za preživljanje, pravico do denarnih prejemkov in možnosti, ki jim jih zagotavlja država za njihovo enakovredno vključevanje v družbo (nadomestilo za invalidnost oz. razliko nadomestila za invalidnost, dodatek za tujo nego in pomoč, obvezno zdravstveno zavarovanje). 

Status invalida po tem zakonu pridobijo polnoletne osebe:

• z zmernimi, težjimi ali težkimi motnjami v duševnem razvoju, 
• z avtističnimi motnjami, ki imajo tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, da jim onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje, 
• gluhoslepi z najmanj 50 odstotno izgubo sluha po Fowlerju in prvo do vključno peto kategorijo slepote in slabovidnosti,
• z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in 
• najtežje gibalno ovirane osebe, ki se zaradi invalidnosti ne morejo same vključevati v družbo in si zagotavljati socialne varnosti.

Vlogo za status invalida po ZSVI  vloži vlagatelj ali njegova zakoniti zastopnik na krajevno pristojnem centru za socialno delo. 

Osebe s statusom invalida po ZSVI so upravičene tudi do storitev socialnega vključevanja invalidov: usposabljanje za samostojno življenje, vseživljenjsko učenje, prebivanje s podporo. Zanje morajo oddati posebno vlogo na CSD, upravičenci pa lahko storitve uveljavljajo pri izbranem izvajalcu, ki je Varstveno delovni center ali Center za usposabljanje, delo in vzgojo.

Uporaba slovenskega znakovnega jezika

Pravice po zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika lahko uveljavljajo tudi gluhoslepe osebe ki, kot primarno sredstvo sporazumevanja, uporabljajo prilagojen slovenski znakovni jezik.

Pravico uporabljati znakovni jezik uresničuje gluha oseba z uveljavljanjem pravice do tolmača v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe in v vseh drugih življenjskih situacijah (vavčerji), v kateri bi ji gluhota pomenila oviro pri zadovoljevanju njenih potreb. Oseba z okvaro sluha pridobi letno 30 vavčerjev oz. 100, če ima status dijaka ali študenta.

Vlogo za dodelitev pravice osebi z okvaro sluha vloži vlagatelj na krajevno pristojnem centru za socialno delo. Po dodelitvi pravice se izdela izkaznica, ki je identifikacijska kartica, s katero oseba z okvaro sluha dokazuje pravico do uporabe slovenskega znakovnega jezika.

Pravice invalidov do tehničnih pripomočkov

Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) določa pravice do tehničnih pripomočkov za premagovanje komunikacijskih ovir, prilagoditve vozila za gibalno ovirane osebe, psa pomočnika za gibalno ovirane osebe in EU kartice ugodnosti za invalide.

Do tehničnih pripomočkov za premagovanje komunikacijskih ovir so upravičeni invalidi s senzornimi okvarami. Seznam tehničnih pripomočkov, ki jih invalidi potrebujejo za premostitev komunikacijskih ovir za omogočanje varnega in samostojnega življenja ter jih predvsem uporabljajo za dostopnost do informacij, sporazumevanje in prilagoditev življenjskega okolja določa Lista tehničnih pripomočkov, ki je priloga 1 Pravilnika o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila.  Vlogo za uveljavljanje pravice do tehničnih pripomočkov invalid vloži na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji. Sredstva za sofinanciranje plačila se zagotovijo v višini 85 % vrednosti posameznega pripomočka oz. za invalida, ki je prejemnik denarne socialne pomoči ter za invalida, ki mu je priznan status po ZSVI, se zagotovi plačilo stroškov pripomočkov v celoti.

Invalidi, ki so zaradi invalidnosti gibalno ovirani in lahko vozilo upravljajo sami le, če je prilagojeno, lahko uveljavljajo plačilo stroškov prilagoditve vozila. Do prilagoditve so upravičeni tudi invalidi, ki sami ne upravljajo vozila, prilagoditev pa je nujno potrebna za vstop invalida v vozilo in varno vožnjo. Seznam prilagoditev vozila določa Lista prilagoditve vozila, ki je priloga 2 Pravilnika o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila. Vlogo za uveljavljanje plačila lahko invalid vloži na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji. Sredstva za prilagoditev vozila se zagotovijo v višini 85 % vrednosti posamezne prilagoditve oz. za invalida, ki je prejemnik denarne socialne pomoči ter za invalida, ki mu je priznan status po ZSVI, se zagotovi plačilo stroškov prilagoditve vozila v celoti.

Invalidi, ki so zaradi invalidnosti težko ali najtežje gibalno ovirani, a imajo ustrezne psihofizične lastnosti in primerne bivalne pogoje, lahko glede na osebne potrebe dobijo psa pomočnika. Vlogo za pridobitev lahko invalid vloži na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji. Po zaključku šolanja psa pomočnika, ki ga financira ministrstvo, invalid dobi psa pomočnika v last.

EU kartica ugodnosti za invalide

Z EU kartico ugodnosti za invalide invalidi izkazujejo status invalida pri uveljavljanju komercialnih popustov na področjih prometa, turizma, kulture, športa, prostega časa in na drugih področjih, ki priznavajo ugodnosti osebam na podlagi pridobljenega statusa invalida in nekaterih opredeljenih telesnih okvar. Invalidsko kartico ugodnosti pridobijo osebe, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji in se štejejo kot invalidi, skladno z zakonom, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov in z navodilom, ki določa, kdo se šteje kot invalid v kvotnem sistemu zaposlovanja invalide. Kot invalidi se štejejo tudi gluhoslepe osebe, po ZIMI in invalidi I. kategorije po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vlogo za izdajo invalidske kartice ugodnosti lahko invalid vloži na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji.