Izboljšanje pismenosti, pri čemer imata bralna pismenost in bralna kultura temeljno vlogo, je ena izmed prednostnih nalog Republike Slovenije. Stalno in sistematično razvijanje vseh pismenosti, ki mora biti zagotovljeno državljanom v formalnem in neformalnem izobraževanju, je nujnost. Ministrstvo za kulturo (MK) in Javna agencija za knjigo RS (JAK) skrbita za podporo številnim projektom, ki omogočajo razvoj bralne pismenosti in bralne kulture pri vseh starostnih skupinah, posebno pozornost pa namenjajo otrokom in mladim. Pomembno vlogo pri razvoju tega področja (zagotavljanje dostopnosti knjižnega gradiva) imajo tudi splošne knjižnice – v mreži splošnih knjižnic je 58 splošnih knjižnic, skupaj s krajevnimi pa kar 273 knjižnic in 13 bibliobusov.
MK si v skrbi za slovenski jezik, njegov razvoj in promocijo prizadeva tudi mlade ozaveščati o pomenu in vlogi rabe slovenskega jezika, spodbujati njihov pozitiven odnos do jezika in jezikovne kulture ter jih vključevati v projekte, programe in dejavnosti, ki jih sofinancira in katerih namen je ustrezna javna raba slovenskega jezika na vseh področjih. Ob tem je poudarek na konkurenčnosti slovenskega jezika v digitalnem okolju (spodbujanje digitalizacije, gradnja in posodabljanje temeljnih jezikovnih tehnologij, omogočanje prostega dostopa za jezikovne vire in priročnike). Cilj so samostojni govorci z razvito jezikovno oziroma sporazumevalno zmožnostjo v slovenskem jeziku ter z boljšo bralno in digitalno pismenostjo.
Javna agencija za knjigo RS (JAK)
JAK sofinancira različne projekte in programe s področja bralne kulture, ki so namenjeni (tudi) mladim in v katere se mladi lahko dejavno vključijo. Mladi se lahko vključujejo v različne dejavnosti v okviru celotnega področja bralne kulture, literarnih prireditev (prireditve, festivali in simpoziji), spremljajo dogodke v knjigarnah – udeleženi so bodisi kot ustvarjalci ali kot obiskovalci/uporabniki/bralci. Vključujejo se lahko pri projektih, ki spodbujajo poklicno usposabljanje mladih, med sofinanciranimi knjigami in revijami za otroke in mladino ter odrasle so tudi številni mladi avtorji (pisci in ilustratorji, prevajalci, uredniki …), hkrati pa so mladi seveda tudi bralci sofinanciranih knjig in revij.
Nekaj ključnih projektov oziroma programov, ki jih izvaja ali sofinancira JAK in so namenjeni zlasti mladim:
Rastem s knjigo (za srednješolce) je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture, ki ga izvaja in vodi JAK v sodelovanju s partnerji. Cilji projekta so promocija vrhunskih domačih ustvarjalcev mladinskega leposlovja, motiviranje mladih za branje in obiskovanje splošnih knjižnic ter motiviranje založnikov za večje vključevanje sodobnih slovenskih piscev v založniške programe za mladino.
Društvo Bralna značka – ZPMS razvija programe in projekte, ki so namenjeni mladim: Priporočilnica, Medgeneracijsko branje, Izobraževanja, obiski avtorjev na šolah …
Hiša branja, pisanja in pripovedovanja, Vodnikova domačija v Šiški pripravlja številne dogodke, razstave, festivale, namenjene (tudi) mladim, kot so Pripovedovalski festival, Festival angažiranega pisanja – ITN in Knjižnica pod krošnjami.
Nacionalni mesec skupnega branja (NMSB) poteka med 8. septembrom (mednarodni dan pismenosti) in 11. oktobrom (zaključek Tedna otroka®) in je v prvi vrsti namenjen spodbujanju branja (tudi med mladimi, medgeneracijsko …). V Dogodkovniku NMSB so navedeni dogodki (v živo ali spletni, npr. pogovori/druženja), ki jih pripravljajo različne organizacije – od šol, kulturnih ustanov do mladinskih organizacij.
Beremo skupaj – Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS vsako leto NMSB podpre z javno medijsko in plakatno komunikacijsko akcijo Beremo skupaj (finančno jo podpira JAK), ki zajema mrežo pobudnikov in podpornikov NMSB, je vseslovenska, sega tudi v slovenski zamejski in zdomski prostor. Beremo skupaj je intenzivna javna komunikacija o pomenu branja, bralne pismenosti, bralne kulture; je vsegeneracijska. Celostna podoba temelji na ilustracijah nagrajenih slovenskih ilustratorjev, v evropskem letu mladih 2022 pa so izbrani plakati študentov Akademije za umetnost in oblikovanje (UL).
#športajmoinberimo – Nacionalni medresorski program za spodbujanje branja med mladimi športniki in športnicami, ki ga vodi Mariborska knjižnica s partnerji, sofinancirata pa Olimpijski komite Slovenije ter Javna agencija za knjigo RS. Za mlade športnike želijo ustvariti okolje, v katerem bo branje knjig sprejeto kot del njihovega razvoja ter ki jim bo omogočalo lažje, bolje, uspešneje in učinkoviteje usklajevati športno, akademsko (šolsko) in osebno življenje ter postaviti gradnike za nadaljnjo življenjsko pot. Povezave med družino, šolo, klubom, reprezentanco in knjižnico lahko ustvarijo ustrezno spodbudno okolje.
Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig – MKL – Pionirska, center za mladinsko književnost in knjižničarstvo vsako leto ovrednoti produkcijo mladinske literature in izdaja pregled knjižne produkcije ter pripravlja seznam kakovostnih naslovov iz tekoče knjižne produkcije za mladino.
Slovenska sekcija IBBY, združenje za uveljavljanje mladinske književnosti, je združenje slovenskih avtorjev (književnih in likovnih ustvarjalcev ter prevajalcev) mladinske književnosti in njihovih stanovskih združenj, strokovnjakov s področja mladinske književnosti, knjižnic, založnikov, knjižničarjev in vseh drugih, ki književnost posredujejo mladim.
Sekcija za mladinsko književnost pri Društvu slovenskih pisateljev, ustanovljena z namenom uveljavljanja in popularizacije slovenske otroške in mladinske književnosti v Sloveniji, zamejstvu in tujini. V sodelovanju z vrhunskimi literarnimi ustvarjalci za otroke in mlade ter pisarno Društvo slovenskih pisateljev pripravlja in izvaja literarne nastope in interaktivna srečevanja, sodeluje pri literarnih manifestacijah doma in v tujini, skrbi za promocijo bralne kulture, sodeluje v javnih razpravah o razmerah na področju kulture in drugih pomembnih vprašanjih slovenske družbe ter otroške in mladinske književnosti doma in v zamejstvu. Za mlade so v okviru DSP pomembni projekti: Vilenica, Povabimo besedo, Slovenski dnevi knjige (obiski avtorjev na šolah idr.).
Revija BUKLA – brezplačna revija za promocijo bralne kulture (Založba Umco), ki predstavlja knjižne novosti domačega in tujega leposlovja, družboslovja, naravoslovja, poezije, strokovnih literarnih revij, otroške in mladinske literature, priročnikov itd. Revija je namenjena vsem generacijam, tudi mladim.
Revija Otrok in knjiga je edina strokovna revija v Sloveniji s področja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. Revija, ki jo izdaja Mariborska knjižnica, je nepogrešljiva spremljevalka literarnih teoretikov, učiteljev, vzgojiteljev, knjižničarjev, urednikov in študentov.
Revije s področja literature in humanistike, ki jih sofinancira JAK, vključujejo (tudi) mlade ustvarjalce in raziskovalce (npr. Literatura, Dialogi).
Literarni festivali in prireditve, ki jih sofinancira JAK in vključujejo (tudi) mlade ter jim omogoča participacijo, nastope, aktivno udeležbo: Fabula, Dnevi poezije in vina, Beri deli! (Beletrina), Pesniški turnir (KUD Pranger), Lirikonfest(UVKF Velenje), Branja in festival Živa književnost (ŠKUC), MKC črka, Slovenski dnevi knjige (MKC Maribor), Noč knjige, Festival Sanje (Založba Sanje), Bralnice pod Slamnikom (Založba Miš), Slovenski knjižni sejem (GZS).
Splošne knjižnice
Splošne knjižnice imajo s svojo razvejeno mrežo in brezplačno ponudbo za mlade do 18. leta starosti pomembno vlogo pri dostopnosti kakovostnega knjižničnega gradiva v fizični, elektronski in tudi v zvočni obliki. Pripravljajo in organizirajo tudi različne oblike dejavnosti: skupinske ali individualne oblike učenja, informacijskega opismenjevanja, seznanjanja s knjigami, avtorji in priporočili za branje, različne prireditve in dogodke. Oblik in vsebin je veliko, vsaka knjižnica se prilagaja potrebam lokalnega okolja.
Na mladinskih oddelkih vseh splošnih knjižnic so razširjene raznovrstne bibliopedagoške dejavnosti, tj. oblike knjižne in knjižnične vzgoje, raznovrstne oblike bralnospodbujevalnih akcij in bralnih tekmovanj, knjižnično-informacijskega opismenjevanja in promocije branja sploh. Njihov namen je mlade uporabnike seznaniti z rabo knjižnice, dostopnostjo do gradiva, informacijskih virov ter jih navdušiti za branje in širjenje bralnih izkušenj. Kakovostni programi, namenjeni mladim, so dostopni v celotni mreži splošnih knjižnic (osrednjih, krajevnih in potujočih knjižnicah). Nekatere med njimi sofinancira tudi JAK.
Bralna kultura je eno javno najbolj prepoznanih področij delovanja splošnih knjižnic, hkrati pa področje, kjer so stičišča med kulturnim in vzgojno-izobraževalnim prostorom lahko najmočnejša in najbolj potrebna.
Branju prijazna občina
Med številni aktivnostmi, s katerimi si MK prizadeva izboljšati bralno kulturo prebivalcev Slovenije, je tudi podpora projektu Branju prijazna občina, ki želi spodbuditi lokalne skupnosti k še večjemu izvajanju ukrepov za izboljšanje bralne pismenosti, k spodbujanju branja in razvoju bralne kulture ter k zavedanju, da je branje pomembna življenjska vrednota. Projekt, ki ga podpira tudi Skupnost občin Slovenije, izvaja Združenje splošnih knjižnic. Vsi skupaj se zavedamo, da je posameznikova dobro razvita bralna kultura dolgoročna naložba v njegovo življenje in posledično v skupnost kot celoto, kar pomeni njegovo večjo socialno vključenost, varnost in blaginjo.
E-knjige
MK podpira tudi splošno dostopnost e-knjige v slovenskih splošnih knjižnicah. Bolj dostopna knjiga pomeni tudi več bralcev, in ena od oblik, da bodo državljani lahko več brali, je zagotovo tudi izposoja e-knjig v splošnih knjižnicah. Podpora oddaljenemu dostopu do e-knjige na način, kakor ga omogočajo splošne knjižnice in NUK ter IZUM s podporo sistemu Cobiss, omogoča najširšo javno dostopnost slovenske e-knjige državljanom Slovenije in tudi Slovencem v zamejstvu in po svetu, nova tehnologija pa omogoča tudi prilagoditve za dislektike in uporabnike s slabšim vidom. Zvočne knjige so izbira za bralce, ki jim zaradi hitrega življenjskega tempa ne ostane dovolj časa za branje tiskanih knjig.
MK si prizadeva za čim boljšo javno dostopnost slovenskih e-knjig, tudi zaradi mlajše generacije uporabnikov, saj je branje v digitalnem okolju danes pomemben dejavnik razvijanja bralne kulture in posledično zviševanja bralne pismenosti, in tudi za dostopnost do slovenskih zvočnih knjig.
Informacije o izboru in izposoji e-knjig in zvočnih knjig v slovenskem jeziku so dostopne na spletni strani vsake splošne knjižnice.
