V petek, 9. februarja, je ZMŠ-jeva ESE prostovoljka Azra, ki je igralka in velika ljubiteljica gledališča, organizirala delavnico Gledališče zatiranih. Azra je želela z mladimi deliti svojo ljubezen do igre, hkrati pa jih ozavestiti o različnih družbenih situacijah, s katerimi se srečujejo ljudje okoli nas.

Kaj je gledališče zatiranih?

Gledališče zatiranih, revolucionarni pristop k gledališču, ki ga je razvil brazilski aktivist in dramatik Augusto Boal, omogoča udeležencem, da raziskujejo družbene teme, izzivajo norme ter uresničujejo pozitivne spremembe preko interaktivnih, participativnih predstav.

Delavnica, ki smo se je udeležili v Zavodu za mladino in šport Krško, je bila izjemno preoblikujoča izkušnja, ki ni le pokazala moč gledališča kot orodja za socialno pravičnost, temveč je tudi nudila platformo za izražanje in krepitev marginaliziranih glasov.

Kako pa je potekala delavnica Gledališča zatiranih pri nas?

Skozi serijo iger, vaj in interaktivnih predstav je Azra udeležence spodbudila k raziskovanju tem zatiranja, diskriminacije in neenakosti v varnem in podpornem okolju. Eden najmočnejših vidikov delavnice je bil poudarek na kolektivnem sodelovanju in pripovedovanju.

Udeležence je mentorica povabila, da stopijo v čevlje drug drugega, utelesijo različne perspektive in upodobijo realne scenarije krivičnosti in boja. Ta izkustveni pristop k gledališču ni le spodbujal empatijo in razumevanje, temveč je služil tudi kot katalizator za dialog, premislek in akcijo.

S tem, ko smo ustvarili prostor za odprt dialog, medsebojno spoštovanje in kreativnost, je Gledališče zatiranih ponudilo platformo posameznikom, da delijo svoje zgodbe, izrazijo svoje skrbi in se vključijo v pomembne pogovore o perečih družbenih vprašanjih, ki vplivajo na našo skupnost.

»Posebej se me je dotaknil način, kako je delavnica spodbudila občutek skupnosti in solidarnosti med udeleženci.«

Azra o gledališču in Gledališču zatiranih pogosto govori z veliko vnemo: »Kot borka za človekove pravice trdno verjamem, da ima Gledališče zatiranih moč, da zaneti spremembe, izzove ustaljene avtoritete in mobilizira skupnost ljudi k bolj pravični in enakopravni prihodnosti. S tem, ko omogoča posameznikom, da se pripravijo na realnost, se sprašujejo o statusu quo in si zamišljajo alternativne možnosti, ta preoblikujoči pristop k gledališču opolnomoči udeležence, da postanejo aktivni akterji sprememb v svojem življenju in v družbi.«

Za zaključek: »Moja izkušnja z delavnico Gledališča zatiranih je bila močan opomin na potencial gledališča kot orodja za družbeno preobrazbo. Z izkoriščanjem moči pripovedovanja zgodb, empatije in kolektivne akcije Gledališče zatiranih služi kot luč upanja in katalizator za spremembe v našem vse bolj kompleksnem svetu.«

V delavnici smo resnično uživali vsi udeleženci in se že veselimo ponovne izvedbe! Družbenih tem, ki jih želimo nasloviti, je namreč še ogromno!