Prostovoljka Evropske solidarnostne enote Eni Isakaj iz Albanije je v prispevku opisala svojo prostovoljsko izkušnjo. V Zavodu Novo mesto, enoti Mladinskega centra Oton, opravlja 6-mesečno prostovoljstvo.

“Ne morem reči, da sem se naučila slovenskega jezika in da ga v popolnosti razumem, lahko pa svoje izkušnje po prvem mesecu prostovoljstva opišem kot ful dober. Do sedaj sem videla veliko lepih krajev Slovenije, z sodelavci se zelo dobro razumemo, v pogovorih smo prišli do veliko novih idej. Lahko zapišem, da smo se imeli v januarju zelo lepo.

V začetku meseca sem oblikovala in izvedla manjšo delavnico na srednji šoli blizu našega mesta – že tu lahko opazite, da Novo mesto imenujem naše mesto. Delavnica je bila nadaljevanje usposabljanja o zasvojenosti, ki sem se ga udeležila prejšnji mesec na Slovaškem. Pri tem mi je bilo všeč, da sem imela veliko svobode pri ustvarjanju delavnice. Moji koordinatorji so mi bili vedno na voljo, ko sem imela vprašanja in dvome, vendar se niso vmešavali v program delavnice.

Na dan delavnice sem bila precej živčna, a po uvodnih minutah s skupino učencev je občutek živčnosti izginil. Čeprav sprva zelo sramežljivi udeleženci so bili v nadaljevanju pri vsaki vaji prijazni in zelo potrpežljivi. Na koncu delavnice so mi povedali, kako jim je bila delavnica všeč. Počutila sem se odlično.

Oblikovanje programov je bila tema tega meseca, saj sem lahko sodelovala z ekipo na eni od delavnic in pri pripravi dogodka v naslednjem mesecu. Spoznavam, kako je mladinsko delo drugačno in se pri tem učim praks, ki naredijo mladinsko delo učinkovitejše. Pri tem me veseli dejstvo, da ustvarjam v različnih jezikih.

Moja slovenska družina je poleg uradnih dejavnosti poskrbela, da sem okusila slovensko kulturo in uživala v okolju. Obiskali smo nekaj slovenskih znamenitosti, kot so Bled, Bohinjsko jezero in smučišče Vogel. Rekla bi, da je bil izlet do sedaj eden glavnih vrhuncev moje celotne izkušnje. Slovenska pokrajina mi je zelo všeč, povsod je zelo prijetna energija, tako da sem se počutila zelo prijetno. Poskusili smo tudi slovenske jedi, hrana je bila odlična!

Po prvem mesecu prostovoljstva se počutim navdihnjeno in spočito. Veselim se, kako se bodo aktivnosti odvijale v naslednjih tednih, prav tako pa se veselim odkrivanja Slovenije. Vaša dežela je tako bogata z naravo in stvarmi.

Ob zaključku bi želela zapisati še nekaj misli o tem, kaj mi je bilo doslej najbolj všeč.  V prvem mesecu mojega prostovoljstva sem najbolj uživala v spoštovanju in prijaznosti, ki jo ljudje izkazujejo tukaj. To je prijeten in tako človeški občutek, da se počutim srečno in počaščeno, kako me je sprejela moja gostiteljska ekipa in domačini. Tukaj lahko vedno najdete ljudi, ki vam bodo pomagali. Na ulici te vedno pozdravijo, še posebej luštne babice. Mimoidoči vedno povedo kaj lepega o Albaniji, čeprav morda o moji državi ne vedo kaj veliko. Kot osebi, ki je zelo navezana na svojo državo, mi je ta izkušnja odprla oči in odpira srce – veselim se, da bom v naslednjih mesecih še bolj spoznala Novo mesto, Slovenijo in ljudi, ki živijo tukaj.”