Moje ime je Alberto Nuno (vendar me vsi kličejo Nuno) in sem specifičen človek, ki je plod portugalske in španske sestave. Zaradi zelo močne depresije sem se v začetku leta 2022 odločil, da je čas, da se pridružim projektu ESC (European solidarity corps), da bi spremenil svojo situacijo, in med številnimi izbirami se je razkrila izzivajoča pustolovščina na Balkanu, natančneje v Ludanu… v Liubinu… mislim v Ljubljani! (presneto, to je še prebrati težko, kajne? haha).

Če sem iskren, je bil prvi mesec kar nekako zapleten za prilagoditev. Kopal sem se v morju v Malagi in užival v prijetnem soncu, nato pa me je prvi trenutek, ko sem prispel v mesto, pozdravil mrzel veter. Vendar pa na toplino Bobovih ljudi ni bilo dolgo za čakati. Kot sem nato pogosto dejal, sem se počutil kot riba v vodi, ko sem se udeleževal dejavnosti, ki so potekale na Bobu, dejavnosti kot so trajnostni razvoj na Livadi ali večeri družabnih iger, kjer sem zaradi izjemno družabnega vzdušja lahko ponovno odkril nekatere vidike svojega značaja (kot so moje sposobnosti guncanja afen). To je bilo v Mladninskem centru Bob, večino časa v Mladinskem centru ULCA pa sem preživel z igranjem ping ponga ali z DIY (izdelaj si sam aktivnost), poleg tega pa so se zvrstili še nekateri dogodki, ki so se zgodili skozi leto, dogodki kot so demonstracija break dancea ali glasbeni dogodki. Ni bilo časa za dihanje!

Ko sem prvič preučil spletno stran Zavoda Bob, sem bil vesel, da se bom pridružil skupini z izdelanim družbeno-političnim angažmajem in ne le “nevtralni” nevladni organizaciji. To mi je omogočilo, da sem sodeloval pri nekaterih urbanih projektih v duhu zavzemanja za boljšo prihodnost naše generacije.

Žal sem moral projekt končati predčasno zaradi izgorelosti kot posledice zdravstvenega obolenja, za katerega nisem vedel, dokler se nisem preselil v Slovenijo … vendar so mi sodelavci in kolegi zelo pomagali in bili skrbni sredi teh zapletenih dogodkov, česar zagotovo nikoli ne bom pozabil.

Primerno bi bilo omeniti tudi nekaj nevšečnosti, kajne? Če ste sredozemski človek, kot sem jaz, se pripravite na manjšanje število ur sonca … Vreme zagotovo ni ena od prednosti Ljubljane … Po drugi strani pa, če sem iskren, na splošno nisem velik ljubitelj Erasmus+ načina dela. Treningi in drugi projekti so polni nekaterih tehnik, za katere si ne morem predstavljati, da so koristni ali primerni za razreševanje vprašanj v zvezi z mladimi.

Storil sem veliko stvari, za katere nisem pričakoval, da jih bom lahko naredil, kot je potovanje v najvzhodnejši del Evrope (Latvijo), ogled svetovnega prvenstva v odbojki in našel zelo dobri alternativni kraj za preživljanje prostega časa (Metelkova). Dolžen sem tudi omeniti, kako bogata je bila ta izkušnja z družbeno-kulturnega vidika, saj sem se veliko naučil o slovensko-balkanskih razmerah, na primer: kako težak je pravni položaj tujcev, ki nimajo EU državljanstva in kakšne so politične/teritorialne napetosti med državami nekdanje Jugoslavije.

Upam, da bo ta članek pomagal zainteresiranim pridobiti koristne povratne informacije, če se bodo odločili, da se pridružijo ESC projektu.

Alberto Nuno Barosa Núñez

“Objava odraža samo sporočilo avtorja. Evropska komisija ni odgovorna za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje objava.”