ZMOREMO! Ukrepanje proti sovražnemu govoru skozi nasprotne in alternativne naracije

5. POGLAVJE | NASPROTNE IN ALTERNATIVNE NARACIJE ne glede na potrebe in pravice migrantov kot posameznikov ter njihove ko- lektivne potrebe in pravice. To ne pomeni, da se zaskrbljenost ljudi glede prihodnosti in strah, da bodo izgubili gospodarsko blaginjo, ne bi smela obravnavati. Obenem se razumljiva zaskrbljenost ali strah ne smeta uporabljati za upravičevanje poustvarjanja ali krepitve izključujočih in žaljivih naracij. V bistvu bi morala biti resnična tarča nasprotne naracije, ki temelji na človekovih pravicah, natanko ta čustva in ne posamezne izjave, ki temeljijo na gospodarstvu in predstavljajo samo razumsko fasado nezavestnih čustev iz ozadja. Nasprotna naracija, ki se ukvarja le z razumsko površino, bi žal predvsem okrepila naracijsko kletko sistema zatiranja. USTVARJANJE ALTERNATIVNE MOŽNOSTI: BOGATITEV JAVNE RAZPRAVE Kot zadnje je primarni cilj naracije, ki temelji na človekovih pravicah, ustvariti alternativne načine razmišljanja in življenja v družbi za izpodbijanje večinskega javnega diskurza. Večinske naracije so tiste, ki določajo pravila za to, kaj je družbeno sprejemljivo inmogoče v kulturnem smislu. Na kratko: vplivajo na vlogo in položaj posamezne osebe in skupine v družbi. Medtem ko naracije zatiranja pripovedujejo zgodbo, v kateri manjšine nimajo dostopa do določenih pravic ali ne morejo imeti določenih položajev, pa bi morale imeti naracije, ki temeljijo na človekovih pravicah in naracijam zatiranja nasprotujejo, za cilj ustvarjanje, krepitev in spodbujanje alternativnih perspektiv. Patterson in Monroe to dobro pojasnita: »ko naracije kulturno sprejemljivega uspeha niso dostopne ali si jih določena skupina ne more predstavljati, zagotovijo subkulture alternativne načine za osmišljanje mesta posameznika na svetu.« 5 Ko izpodbijamo naracijo zatiranja, bi morali upoštevati, da končni cilj nasprotne naracije, ki temelji na človekovih pravicah, ni manipulacija z javnimdiskurzomali preprosto zame- njava trenutne večinske naracije z drugo. Izobraževalke/-ci, aktivistke/-i in mladinske/-i delavke/-ci bi si morali prizadevati za zasedanje javnega prostora zmočnimi alternativnimi naracijami, da bi izboljšali dialog med različnimi sektorji ali skupinami družbe, spremenili absolutistične ali totalitaristične politične naracije in spodbujali kulturo univerzalnih človekovih pravic. Vsaka naracija izbere določene dogodke in like ter izključi druge. Naracije zatiranja zanema- rijo obsežne dele skupnosti. Po drugi strani pa je cilj alternativnih naracij bogatenje javne razprave in dialoga v družbi z vključevanjemvečjega števila dogodkov, večjega števila likov, perspektiv in podatkov v javno sfero. Končni cilj bi bil tako spodbujanje ljudi h kritičnemu razmišljanju. 89 ZMOREMO! | UKREPANJE PROTI SOVRAŽNEMU GOVORU SKOZI NASPROTNE IN ALTERNATIVNE NARACIJE