ZMOREMO! Ukrepanje proti sovražnemu govoru skozi nasprotne in alternativne naracije

5. POGLAVJE | NASPROTNE IN ALTERNATIVNE NARACIJE Primer je argumentacija na podlagi odprave posploševanja: »Ljudje ne smejo kriviti vseh migrantov za teroristične napade, ker migranti prihajajo iz tako različnih držav, da je nesmiselno posploševati«. Medtem, ko je to, kot kaže, uporabno na kratek rok, ta nasprotni argument ne zadane mehanizma psiho- loškega zvračanja krivde na drugega pri osnovi naracije in je tako njegov naj- pogostejši rezultat, da se bolje določi cilj sovraštva (in s podprtimi utemeljit- vami): »če to niso vsi migranti, so vsekakor muslimanski migranti«. Te »poti sovraštva« so bile opažene zlasti po terorističnih napadih v evropskih državah v letih 2015 in 2016, pri katerih se je sovražni govor osredotočil na muslimane in moške migrante (ali tiste, ki so bili prepoznani za take). Zagovorniki človekovih pravic se morajo zavedati, da nasprotni argumenti, ki obravnavajo učinke sovraštva, zlasti tisti, ki se osredotočajo na preusmerja- nje pozornosti s specifične tarče, ne izpodbijajo temeljnih vzrokov in nega- tivnih čustev pri osnovi, to je sovraštvu in strahu. Če se negativna čustva ne obravnavajo, se bo »vzorec sovraštva« preprosto ponavljal in bo usmerjen v druge skupine. SPODBUJANJE ENAKOSTI IN SPOŠTOVANJA Drugo pravilo za spodbujanje nasprotne naracije, ki temelji na človekovih pravicah, je, da se vedno spodbuja spoštovanje človekovega dostojanstva in solidarnosti med skupinami in posamezniki. Čeprav drugo pravilo zveni še očitneje kot prvo, je lahko vrzel med nameni in učinki v tem primeru prav tako precej globoka. Pogosto se ksenofobična ali rasistična stališča proti migracijam opredeljujejo z utemeljitvami, ki temeljijo na gospodarstvu, kot so: »nemoremo si privoščiti, da bi nahranili vse«, »nimamo dovolj delovnih mest in denarja zanje« in »obremenjujejonašoblaginjo«. Zelopogosta reakcija je »odzivanje«: oporekanje posameznim stavkom znotraj okvira naracije, ne da bi se pri tem poskušalo spremeniti perspektivo. V tem primeru to pomeni uporabo istega gospodar- skega in »razumskega« pristopa ter pristopa »ravnovesja med stroški in ko- ristmi«. »Migranti lahko pomagajo pri starajoči se evropski demografiji« ali »opravljajo dela, ki jih Evropejci ne želijo več opravljati« sta dobra in zelo raz- širjena primera tega nasprotnega stališča. Pri takšnem utemeljevanju sta dve težavi. Lahko je izjemno neučinkovito, ker politične odločitve neodvisno od vrste uporabljenega utemeljevanja običajno temeljijo na vrednotah in prepričanjih, ne le na interesu. 4 Še huje, ta domnevna nasprotna naracija dejansko temelji na istem okviru zatiranja kot njena kseno- fobična različica. Z obravnavanjem ljudi samo z gospodarske perspektive de- jansko zanikamo njihovo temeljno dostojanstvo ljudi, na katerih temeljijo človekove pravice, in uokvirjamo vprašanja migracij kot problem ali rešitev, 88