ZMOREMO! Ukrepanje proti sovražnemu govoru skozi nasprotne in alternativne naracije

5. POGLAVJE | NASPROTNE IN ALTERNATIVNE NARACIJE Nasprotna in alternativna naracija se s sovražnim govorom spoprijemata tako, da diskreditirata in dekonstruirata nasilne naracije, ki ga upravičujejo, in predla- gata neizključujoče vizije sveta, ki temeljijo na vrednotah človekovih pravic, kot so: odprtost, spoštovanje drugačnosti, svoboda in enakost. To počnejo na več načinov. Nekateri podajajo dejstva iz različnih in verodostojnih virov, da tako postavijo pod vprašaj negativne napačne predstave. Kljub temu so raziskave in praksa pokazale, da samo zagotavljanje večje količine informacij ali dejstev po- gosto ni učinkovito. Naracije se morajo povezati z razumevanjem ljudi in s kon- teksti njihovih specifičnih življenj ter pri tem ustvariti nove pomene in se pove- zati z njihovimi čustvi in potrebami. Pogosto je tomogoče doseči s humorjem in satiro, z apeliranjem na čustveno povezanost s subjektom, omogočanjem pro- storov neposrednega osebnega stika z ljudmi z različnimi stališči ali z ustvarja- njem priložnosti za popolnoma drugačno alternativno naracijo. UPORABA HUMORJA Neue DeutscheMedienmacher je razvil kampanjo Prve pomoči proti sovražne- mu govoru v Nemčiji . Ker sama dejstva pogosto ne delujejo, so se odločili v videoposnetkih in na slikah za boj proti sovražnemu govoru uporabiti satiro in humor. ( https:// no-hate-speech.de/ ) OSEBNA PRIČEVANJA IN LEPOSLOVJE Romani francoske pisateljice in antropologinje Dounie Bouzar realistično opi- sujejo proces radikalizacije mladih in njihovo vsakdanje življenje po pridružitvi ISIS (angleška okrajšava za poimenovanje tako imenovane Islamske države). Cilj je pokazati strategije, ki se uporabljajo pri rekrutiranju, in dekonstruirati džihadistično/radikalno islamistično naracijo. En tak primer je njen roman iz leta 2015 La vie après Daesh 1 (Življenje po ISIS). Pojem »nasprotna naracija« je postal bolj znan v zadnjih letih v povezavi z vladnimi in ne­ vladnimi pobudami proti ekstremizmu, kot je na primer razvidno iz delaOmrežja za ozaveš­ čanjeo radikalizaciji, Inštituta za strateški dialog (angl. InstituteofStrategicDialogue ) inCentra odličnosti za boj proti nasilnemu ekstremizmu Hidaja. Kljub temu se je nasprotna naracija kot metoda za raziskovanje in družbene spremembe uporabljala na več področjih in upo- rabljale so jo številne različne vrste organizacij v povezavi z drugimi oblikami naracij zatira- nja. Raziskave inpraksa prihajajo s področij razvojne psihologije, sociologije, političnih ved, izobraževanja, kulturnih in medijskih študij. Bolj specifično so tehnike naracije od devet- desetih let prejšnjega stoletja uporabljali: socialne/-i delavke/-ci, Izobraževalke/-ci, psiho- loginje/-i, novinarke/-ji in aktivistke/-i za delo s skupinami, ki so bile tarče zatiranja in nasilja. S pomočjo nasprotne naracije so si lahko ljudje in skupine predstavljali in razvili novo alter- nativno naracijo za tistega, ki jih je zatiral. Na primer: to so bile alternativne naracije o rasnih 82