ZMOREMO! Ukrepanje proti sovražnemu govoru skozi nasprotne in alternativne naracije

4. POGLAVJE | NARACIJE LIKI Stavek »Kradejo naša delovnamesta« opredeljuje dve skupini, ki si nasprotujeta (protago- nist/antagonist) in zagotavlja utemeljitev ukrepov, katerih cilj je »seveda« »pozitivni« sklep: poraz tistih, ki vdirajo in kradejo. Oli so na primer dojemali kot članico nevarne skupine in to je upravičevalo grožnje in diskriminatorna sporočila, ki so od nje zahtevala odhod iz države. Politične skupine te naracije uporabljajo za predlaganje politik proti priseljevanju in priseljencem, kot edino pot do izboljšanja položaja. Te politike so predstavljene kot najboljši način za obnovitev prvotnega stanja blaginje. Kljub temu te vrste »srečen konec«, čeprav nagovarja legitimne občutke strahu in zaskrbljenosti med prebivalci, ne nagovarja struktur moči in neenakosti kot temeljnih vzrokov za izključevanje in odpor. Zato bo ustvaril (ali reproduciral) zatiralne družbene strukture in dinamiko zatiranja. ZGRADBA Tako kot pri drugih oblikah naracij, naracije zatiranja predstavljajo značilno zgradbo 1-2-3: začetni položaj, trenutekmotnje in iskanje rešitve. Vendar pa v temprimerumotnjopovzroči predstavnik (antagonist), ki ga označujejo negativne značilnosti. Celotna naracija je dejansko uokvirjena kot zgodba »problem– sovražnik – rešitev« , ki ima dva glavna lika: • • protagonist smo »mi«, tisti (neopredeljeno), katerih delovna mesta (»naša delovna mesta!«) jemljejo • • antagonist ali sovražnik pa so »migranti«, ki izvajajo moteče dejanje. RAZMERJA Odnos med protagonistom in antagonistom je predstavljen kot izrecno negativen z izbiro glagola (kradejo), ki se uporablja za opredeljevanje dejanj antagonista. Časovno razsežnost opredeljuje cilj naracije: medtemko so prej delovnamesta pripadala protagonistom in jim zdaj ne pripadajo več, bomo v prihodnosti, če »sledimo« logiki te naracije, dobili nazaj de- lovna mesta (ki v psihološkem smislu predstavljajo blaginjo in družbeni položaj). ČUSTVA V tej naraciji je najmočnejše negativno čustvo strah , »negativno čustvo, ki se najpogo- steje uporablja za vplivanje na druge«, ki ustvarja »željo po pripadnosti« in tudi potre- bo po zaščiti »mene in mojega«. 13 Beseda »kradejo« vzbuja strah; ta povezava je omo- gočena in se zdi smiselna v kulturnem okviru in splošnem kontekstu, kjer poteka naracija. »Zdrava pamet«, ki jo ustvarja kulturni okvir, pravi da v določeni državi obsta- ja določeno število delovnih mest in če jih dobi nekdo drug, jih bo manj za ostale: 73 ZMOREMO! | UKREPANJE PROTI SOVRAŽNEMU GOVORU SKOZI NASPROTNE IN ALTERNATIVNE NARACIJE