ZMOREMO! Ukrepanje proti sovražnemu govoru skozi nasprotne in alternativne naracije

4. POGLAVJE | NARACIJE je bilo večkrat dokazano, da je takšno sklepanje napačno, tako argumentiranje še vedno napaja ksenofobični govor. Uporablja se za upravičevanje diskriminatornih politik in za spodbujanje ukrepov proti migrantkam/-om, begunkam/-cem ter osebam, ki jih podpirajo. Naracije so pomembne, ker oblikujejo delovanje (ali nedelovanje). »Študije kažejo, da imajo zgodbe pogosto večji vpliv kot podatki« Smiselno argumentiranje in zanesljivi podatki pogosto ne zadostujejo za spremembo v javnem diskurzu ali za nevtralizacijo sovražnih predpostavk. Znanstveno je bil raziskan odnos med zamislimi, jezikom in metaforami za izražanje, da bi pojasnili, kako človeški možgani razumejo resničnost, ustvarjajo povezave med dejstvi in se učijo novih stvari. Zgodbe so temeljnega pomena. Harvardski zgodovinar Drew Gilpin Faust pravi: »ustvarjamo se iz zgodb, ki jih govorimo o svojem življenju, zgodb, ki dajejo namen in pomen izkušnjam, ki se pogosto zdijo naključne in nepovezane«. 1 To se ne dogaja le na individualni ravni: več sto tisoč let so bili ljudje sposobni prenašati znanje le ustno. Brez pismenosti pa teoretiziranje in abstrakcija (razumno razmišljanje, ki temelji na podatkih, o katerem smo razpravljali v predhodnem besedilu) nista mogoča. 2 Preden se je pojavilo pisanje, »so bile zgodbe primarni način, kako so naše/-i prednice/-ki prenašale/-i znanje in vrednote« 3 v besedi, kulturi. Naracije se uporabljajo za razvijanje smisla sveta, njegovih ritmov in skrivnosti ter prosto- ra za ljudi v celotni sliki. Te naracije pomagajo pri praktičnih navodilih glede vsakdanjih dolžnosti, kaj storiti, kdaj in zakaj, na primer, kdaj sejati semena in kdaj pospraviti pride- lek. Zgodbe povezujejo, kar se zgodi v družbi, s tem, kar ljudje so in kaj delajo (morajo delati). Čeprav se današnji ljudje manj opirajo na naracije ali mite, da bi ugotovili, kdaj sejati seme, je vloga zgodb in še več, njihova sestava, še vedno ključnega pomena. Naracije imajo pomembno vlogo pri tem, kako človeški možgani razumejo in urejajo dejstva, in tako usmerjajo človeška dejanja. Zagovarjanje človekovih pravic pred diskriminatornimi argumentiranji v javnem diskurzu zahteva poglobljeno razumevanje, kako se ljudje družijo in komunicirajo. Na osnovi vsega tega najdemo naracije. Naracije vsebujejo dele informacij, ki zagotavljajo interpre- tacije realnosti, ki so smiselni in pomembni za občinstvo. 64