ZMOREMO! Ukrepanje proti sovražnemu govoru skozi nasprotne in alternativne naracije

Pojasnilo avtorice strokovnega pregleda besedila Priročnik Zmoremo! Predstavlja v evropskem in slovenskem prostoru, predvsem pa za mladinsko delo, pomembno orodje za razumevanje in naslavljanje dinamik sovražnega govora na spletu. Naredi pa še po- memben korak naprej, omogoči nam poglobljeno razumevanje, kako ustaljene naracije poustvarjajo predsodke in stereotipe, ki vodijo v sov- ražni govor ter razumevanje, kako nam alternativne naracije pomagajo premagovati ustvarjena razmerja moči. Jezik je osnovni del vsake naracije, zato sem v strokovnem pregledu prevoda priročnika predlagala rabo jezika, ki deluje bolj vključujoče. “Jezik je pomemben mehanizem, s katerim se lahko ne namenoma poustvarijo razmerja moči. Jezik odraža naše družbene norme in domneve. Jezik ni le odsev obstoječe družbene resničnosti, ampak deluje tudi kot mehanizem ponovnega ustvarjanja z značilnostmi in načini, kako se uporablja. Tako je pomembno razumeti, kako jezik ustvarja neenaka in nepoštena razmerja moči, da se bomo lahko na- učili, kako uporabljati jezik na način, ki izpodbija to neenakost in gradi na novi resničnosti. To je ključno v kontekstu ustvarjanja nasprotnih in alternativnih naracij za boj proti sovražnemu govoru.” Poglavje 6.7 V slovenščini obstaja več načinov, kako lahko uporabljamo vključevalen in ne diskriminatoren jezik v kontekstu spola. Če želimo nasloviti gene- rično moško obliko v množini, potem jo lahko zamenjamo z generično žensko obliko; če želimo nasloviti rabo vključujočega jezika za ženske, poskrbimo, da sta vedno navedeni obe slovnični obliki, tako ženska kot moška, pri vseh oblikah naslavljanj posameznic/-kov; če želimo poskrbe- ti, da jezik ne poustvarja binarizma spolov, pa uporabimo podčrtaje (posameznic_kov), ki jezik naredijo vključujoč za transspolne osebe. V danem priročniku sem kot najboljšo opcijo predlagala uporabo pod- črtaja, vendar pa se je izdajatelj po tehtnem premisleku in v dogovoru z lektorji odločil za drugo opcijo, pri čemer je ženska oblika vedno zapi- sana prva in izpisana v celoti, dodana ji je pa okrajšana moška končnica. To je pristop, ki sicer delno odstopa od slovenskega pravopisa, je pa v jedru sporočila, ki ga nosi dani priročnik. Živimo v neenakem svetu, na nas je, da orodja, ki poustvarjajo ta svet, uporabimo za izgradnjo alternativnih naracij in s tem naredimo korak k bolj vključujoči družbi. Simona Muršec Simona Muršec