ZMOREMO! Ukrepanje proti sovražnemu govoru skozi nasprotne in alternativne naracije

3. POGLAVJE | SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU IN V DRUŽBENIH MEDIJIH pa kljub temu lahko obstaja, kroži in se širi. Objava se odstrani po prijavi in, ko je dokazano, da predstavlja sovražni govor, kot ga opredeljujejo standardi skupnosti. Dodatno plat- forme družbenih medijev dejavno na novo opredeljujejo, kaj pomeni sovražni govor, in spreminjajo svoje predpise. Platforme družbenih medijev se na sovražni govor odzivajo. Ne spremljajo dejavno vsebine, vendar pa se odzivajo na prijave in na pritisk uporabnikov in organov oblasti. Ko gre za sovražni govor, Facebook trdi, da odstranjuje vsebino, ki pomeni neposreden napad na ljudi na podlagi njihove rase, etnične pripadnosti, narodnosti, verske pripadno- sti, spolne usmerjenosti, spola, spolne identitete ali hude hendikepiranosti ali bolezni. Kljub temu pa kaže, da se platforme družbenih medijev srečujejo z določenim para- doksom. Njihovi predpisi vplivajo na obseg sovražnega govora in njegovo širjenje, zato je njihova vloga pomembna pri razvoju socialnih konfliktov, na primer konfliktov, povezanih z rasizmom ali s ksenofobijo. Oblasti so od podjetij zahtevale, da naj izbolj- šajo svoje predpise in mehanizme za spremljanje. Kljub temu je platforma načrtovana tako, da se sovražni govor obravnava na ravni posameznice/-ka, tj. da se odziva na prijavo sovražnega govora, ki jo poda uporabnica/-k in odstrani posebej to vsebino. To značilnost je treba upoštevati pri preučevanju, kako bi platforme družbenih medijev lahko učinkovito prispevale k boju proti sovražnemu govoru. So nevtralni, pasivni ali mogoči pozitivni akterji? Da bi razumeli, kako bi lahko prispevali k omejevanju sovraž- nega govora, je pomembno, da razumemo njihove interese in omejitve. Cilj platformdružbenihmedijev je ohraniti ravnovesjemed svobodo izražanja in spoštova- njempravil skupnosti ter obenemširiti njihove komercialne interese, tj. povečanje dosega in uporabe njihovih storitev. Vsebino standardov skupnosti določajo številni dejavniki. Oblikujejo jo vplivi in pritiski sovražnih skupin, ki zahtevajo svojo svobodo izražanja, skupin, ki se borijo proti sovraštvu in izpostavljajo pojav sovražnega govora, ter zaposlenih v podjetjih, ki imajo v lasti platforme družbenihmedijev. 9 To deloma pojasnjuje, zakaj se politike v povezavi s sovražnimgovoromnenehno spreminjajo. Te politike omogočajo ali omejujejo načine, kako se lahko sovražni govor prijavi ali ublaži. Glede na te omejitve sovražni govor še naprej obstaja in se širi z občutkomnekaznovanosti. Ustvarjalke/-ci sovražnega govora lahko s prefinjenimi taktikami spodbujajo sovražno na- racijo, s čimer ohranjajo neenakost, diskriminacijo in marginalizacijo nekaterih skupin. Na primer: platforme, kot je Facebook, so uporabljale skrajne desničarske skupine, kot je Zlata zarja v Grčiji. 10 Njihove politične strani so bile odstranjene. Njihove/-i sledilke/-ci so, da bi ohranile/-i svojo aktivnost, ustvarile/-i nedotakljiv prostor na straneh, ki se nejasno sklicu- jejo na patriotizem, saj ga na primer Facebook ne ocenjuje kot problematičnega, vendar pa so v teh prostorih še vedno prisotni ksenofobični občutki. Skupine so se naučile 54