ZMOREMO! Ukrepanje proti sovražnemu govoru skozi nasprotne in alternativne naracije

3. POGLAVJE | SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU IN V DRUŽBENIH MEDIJIH Primer tega je bil opažen v kontekstu poskusa švedske javne radiotelevizije SVT, da bi na parlamentarnih volitvah za leto 2014 uporabljala družbene medije. 6 SVT je uporab­ ljala »interaktivne prakse«. V prvi vrsti je bila strategija spodbuditi vključenost družbenih medijev (Twitter in Facebook) glede vnaprej določenih družbenih tem, kot je zdravstvo ali izobraževanje, in drugič, preoblikovati povratne informacije občinstva v nove zgodbe in osrednja področja. Zgodilo pa se je to, da so za vsako temo, na primer zdravstvo ali izobraževanje, podporniki skrajne desnice prevzeli razprave in objavljali protimigracijska sporočila, s čimer so zasedali na novo ustvarjeni prostor. Razprave so odvračale uravnote- ženo razpravo ali izmenjavo mnenj. Moderiranje je bilo omejeno in nezadostno. Zaklju- ček študije primera je bil, da je bilo moderiranje »težavno, ker se je na STV z vsebino družbenih medijev ukvarjalo malo zaposlenih«. 7 Ta primer kaže, da na novo ustvarjeni prostori niso nujno in samoumevno prostori demokratične razprave, pri kateri vsakdo sodeluje enako. So prej prizorišča merjenja moči, ki za spoštljivo širjenje in izražanje vseh mnenj zahtevajo ustrezno moderiranje. KAJ TO POMENI V PRIMERU OLI? Pri švedski TV so ustvarjalci sovraštva razvili prefinjene taktike za namerno zavzemanje spletnega prostora. V primeru Oli ni jasno, v kolikšni meri je grožnje organizirala opredeljena politična skupina in ali predstavljajo blažjo obliko sovražnega govora, v kateri so sošolke in sošolci delili šale in sovražno vsebino. Oli je razočarana, saj tega ni pričakovala od sošolk in sošolcev ter drugih znank in znancev. Kako se je prostor, v katerem se je prej zabavala in povezovala z drugimi prijateljicami/-i, spremenil v razdiralen prostor? Ali bi bilo moderiranje njenih šolskih skupin na platformah družbenihmedijev nujno potrebno? Ali so to opazile/-i učiteljice/-i? Ali bi lahko kaj storile/-i? Ali bi lahko Druge/-i prijatelji- ce/-i s svojimi komentarji to ustavile/-i in pokazale/-i solidarnost do dijakinj/-ov iz Rolonije? Ale, ki jo poskuša umiriti, ji pove, da je osebe, ki objavljajo sporočila, verjetno niso nameravale prizadeti na ta način. Verjetno se niso zavedale posledic svojih dejanj in so delile vsebino ne da bi v resnici razlikovali kakovostne informacije od nekakovostnih ali spoznali, da izjave niso bile razumne in kako sovražne so bile. Prav tako se spominja oseb, ki se šalam niso pridružile. Sam prizna: »Videl sem jih, vendar se jim nisem drznil ugovarjati. Mislil sem, da se ne splača. Pa bi moral?« 51 ZMOREMO! | UKREPANJE PROTI SOVRAŽNEMU GOVORU SKOZI NASPROTNE IN ALTERNATIVNE NARACIJE