ZMOREMO! Ukrepanje proti sovražnemu govoru skozi nasprotne in alternativne naracije

2. POGLAVJE | SOVRAŽNI GOVOR Ta primer kaže, kako družba sankcionira odstopanja od družbenih norm. Prav tako predstavlja člane privilegirane družbene skupine, ki čutijo, da so upravičeni do koristi od posebnih pravic, na primer, do odločanja, kdo bo del mesta in kdo ne. Sovraštvo je prevzelo jasne oblike ljubezni. Moč je bila v zgradbi naracije. Nobenega izmed mogočih argumentov, ki so jih prikazovale/-i ljubiteljice/-i mesta, ni bilo mogoče kategorizirati kot sovražni govor, zato posledično, na primer, niso bili nikoli prepoveda- ni v družbenih medijih ali preganjani. Sovražni govor je treba razumeti kot predmet pravnega urejanja in tudi kot družbeni pojav. Vsako razumevanje ponuja različen seznam ukrepov za boj proti njemu. POVZETEK POGLAVJA V 5 TOČKAH • • Sovražni govor je pojem, ki se razvija. Njegov izvor temelji na pravu in pravicah, vendar pa so pri pravnih opredelitvah težave pri kazenskempregonu sovražnega govora in te ne zadostujejo za obravnavo primerov ter vsebine sovražnega govora. • • Sovražni govor pomeni kršitev človekovih pravic in se ga lahko razume kot ma- nifestacijo neenakih družbenih razmerij in razmerij moči v družbi. • • Sovražni govor ne sodi v nobeno skupino; izvaja se v okviru določenih družbenih odnosov. Sovražni govor se pojavlja, ko so ogrožene družbene norme in privilegiji. • • Sovražni govor spreminja obliko. Najdemo ga lahko skritega v izjavah ali razpravah o ljubezni in pravičnosti. • • Za učinkovito obravnavo sovražnega govora je pomembno, da ga razumemo kot kršitev človekovih pravic in tudi kot družbeni pojav z globljimi vzroki. 46