ZMOREMO! Ukrepanje proti sovražnemu govoru skozi nasprotne in alternativne naracije

2. POGLAVJE | SOVRAŽNI GOVOR 2.3 | V KOGA JE USMERJEN SOVRAŽNI GOVOR? Medtem ko je lahko tarča sovražnega govora kdor koli, pa je v Evropi več skupin, ki so redno tarče sovražnega govora. KAJ TO POMENI V PRIMERU OLI? V Olijinem primeru se od Oli pričakuje, da bo dokazala zvestobo Marcadiji. Spoznala je, da se je s sestro prenehala pogovarjati v rolonijskem jeziku, da se jima ljudje ne bi smejali. Naučila se je predvideti mogoče negativne odzive in dobila je predstavo, da je rolonijska kultura manj »kul« ali manj vredna od marcadijske. Nagiba se k prepričanju, da si državljani Marcadije zaslužijo dru- gačno obravnavo in da so njihovi privilegiji in prednosti nekaj običajnega. Oli njeni prijatelji pojasnjujejo, da imajo tudi Marcadijci »smešna« oblačila. Vse je odvisnood tega, kdoocenjuje. Povedo ji, da se ne sme sramovati svojega zaledja, ampakmora biti ponosna nanj. Povedo ji, da naj prezre te šale in vprašanja in da ji osebe, ki se šalijo, poskušajo vsiliti neki način življenja. Sovražni govor je usmerjen predvsem v družbene skupine, katerih položaj v družbi je podrejen drugim ali pa so njihove zamisli in vedenje v nasprotju s prevladujočim sistemom norm. S spletno anketo kampanje gibanja Ne sovražnemu govoru, ki je bila izvedena leta 2015, so bile kot redne tarče sovražnega govora opredeljene naslednje skupine: LGBT skupnost (skupnost lezbijk, gejev, biseksualnih in transspolnih oseb), muslimani, ženske, priseljenci in etnične manjšine, Romi, Židje, revni, osebe s posebnimi potrebami/hendikepirani, kristjani in druge verskemanjšine. To potrjujejo druge podobne raziskave in študije. Žal jemalo podatkov omladih kot tarčah sovražnega govora, vendar pa je sovražni govor zagotovo ravno toliko usmerjen v mlade ljudi kot v katero koli drugo starostno skupino in ima običajno zaradi ranljivosti številnih mladih in njihove izpostavljenosti spletnim okoljem še globlji vpliv. 42