ZMOREMO! Ukrepanje proti sovražnemu govoru skozi nasprotne in alternativne naracije

2. POGLAVJE | SOVRAŽNI GOVOR SOVRAŠTVO NE SPADA V NOBENO SKUPINO Pri pojasnjevanju, zakaj se je pojavila diskriminacija, pripomoreta zgodovinska in družbena analiza, vendar pa le deloma pojasnjujeta, zakaj je sovražni govor ves čas usmerjen v nekatere skupine, v druge pa ne. To, da se nekatere skupine določi kot sovražne in druge kot tarče sovražnega govora, je lahko nevarno. Raziskovalka Sara Ahmed trdi, da sovraštvo ne spada v nobeno določeno skupino, ampak da kroži in si pri tem ustvarja predanost. Ahmedova uporablja izraz »afektivna gospodarstva« (angl. affective economies), s katerim navaja, da čustva, zlasti sovraštvo, ne spadajo v nobeno posebno skupino 9 . Ljudje imamo čustva, na primer, jezo ali dobro voljo. Vendar pa čustva niso v naši lasti kot neka oblika statične lastnine, kot na primer hiša, ampak kot oblika sredstva. Kot sredstvo, ki se giba, se lahko čustva premikajo med ljudmi in skupna čustva ustvarjajo predanost. Čustva lahko tako štejejo za neke vrste gospodarstvo: pomikajo se od ene osebe do druge in tudi med skupinami ter tako vplivajo na to, kdo so in kaj počnejo. Zato lahko zaključimo, da v ljudeh ni nič neločljivo sovražnega. Sovraštvo se v kontekstu odnosov med ljudmi in skupinami pojavi v zgodovinskih procesih merjenja moči, ki jih prestajajo skupine. Sovražni govor je treba razumeti kot takega, ki je opredeljen v pravnem smislu, in kot družbeni pojav v kontekstu neenakih socialnih razmerij in razmerij moči, v katerih imajo stereotipi, čustva in naracija pomembno vlogo. KAJ TO POMENI V PRIMERU OLI? Oli bi lahko v svojemprimeru sovražni govor prijavila, saj ima Marcadija pravo, ki ureja sovražni govor. Toda Oli je zbegana glede vzroka za te komentarje in začenja razmišljati o njihovi vsebini, zakaj se dogajajo in od koga prihajajo. Sumi, da prihajajo od njenih sošolk/-cev. Kako so izvedele/-i za njen elektronski naslov? Olijina starša sta se preselila v Marcadijo, da bi dobila boljše možnosti za delo. Njen oče je dobil ponudbo za delo v živilskopredelovalni industriji. O ljudeh iz Rolonije krožijo številni negativni stereotipi, na primer, da so leni in da živijo od socialne podpore. Gospodarski položaj v Marcadiji se je nedavno poslabšal in med mladimi je visoka stopnja brezposelnosti. Nekateri politiki apelirajo na te strahove, tako da uporabljajo naracijo, s katero namigujejo, da je priseljevanje vzrok za družbene tegobe. Predlagajo spremembo prava na področju priseljevanja. Ljudje iz Rolonije se počutijo nezaželene in nemočne. Oli spozna, da tu ne gre za njo kot osebo, ampak za to, da je povezana s skupino, ki se predstavljena kot tuja in nevarna. 38