ZMOREMO! Ukrepanje proti sovražnemu govoru skozi nasprotne in alternativne naracije

2. POGLAVJE | SOVRAŽNI GOVOR Poročilo Unesca za leto 2015 o sovražnem okolju v spletnih okoljih te izzive priznava 5 in opozarja na ključni izziv predpisovanja opredelitev pojmov v praksi, ko so meje pogosto zabrisane. Zato je pri pripravi in načrtovanju strategij proti sovražnemu govoru po- membno upoštevati razprave o legitimnosti in zakonitosti omejevanja svobode izražanja. Opredeljevanje sovražnega govora in boj proti sovražnemu govoru kot zlorabi človeko- vih pravic je v pravnem smislu kljub izzivomnujno. Prijava sovražnega govora in izvajanje sankcij zanj sta mogoča glede na obstoječo zakonodajo. Kljub temu je treba sovražni govor razumeti kot skrb vzbujajoč družbeni pojav, ki spodkopava osnovo demokratičnih družb, kot je spoštovanje raznolikosti, njegove temeljne vzroke pa je treba obravnavati, saj se v nasprotnem primeru lahko ublažijo le »simptomi«. VZROKI ZA SOVRAŽNI GOVOR Osnovni vzroki za sovražni govor, kot so opredeljeni v delu Bookmarks – Priročnik za boj proti sovražnemu govoru na spletu s pomočjo izobraževanja o človekovih pravicah, so »negativni stereotipi, ki nekatere skupine ali posameznice/-ke štejejo za manjvredne, drugačne inmanj vredne spoštovanja«. 6 Zaradi tega je širši pristop k sovražnemu govoru, ki upošteva vzroke zanj, nujen in kaže na pomembnost izobraževalnih aktivnosti za iz- podbijanje negativnih stereotipov in predsodkov, ki netijo sovražni govor. Toda zakaj se negativni stereotipi pojavijo? To je glavno vprašanje, ki si ga zastavljajo aktivistke/-i in družboslovke/-ci. Nekatere/-i raziskovalke/-ci 7 so pojasnile/-i, kako so v zgodovini nekatere skupine diskriminirale druge in kako je bila ta diskriminacija del sistemov zatiranja. Študije so, na primer, preučevale razredna razlikovanja, odnose med spoloma in kolonializem. V tem zgodovinskem procesu so nastale zamisli, da je bila ena skupina nadrejena/boljša od drugih in izdelani so bili sistemi za upravičevanje in ohranja- nje teh neenakih družbenih odnosov, na primer z omejevanjemdostopa do izobraževanja na podlagi zamisli, da so nekatere skupine po naravi manj spretne ali sposobne. Druge/-i raziskovalke/-ci so opozorile/-i, da človeško vedenje vodijo potrebe po varnosti, identiteti in svobodi. 8 Ko ljudje zaznajo grožnjo in menijo, da njihove potrebe ne bodo izpolnjene, se odzovejo. To storijo z oblikovanjem skupin za zagotavljanje zaščite in uresničevanja teh potreb. Za ustvarjanje identitete skupine se uporabljajo naracije, ki vsebujejo osnovne razlage, zakaj skupina potrebuje zaščito. Zamisli »mi« proti »njim« še okrepijo identiteto in legitimnost skupin. Zaradi tega sovražni govor ne prevzema vedno poniževalnih ali izrecno sovražnih oblik, ampak na primer, izraze o ljubezni, kot so: »ljubezen do naše države«, »čistost naše dežele« ali »resnica naših prepričanj«. 37 ZMOREMO! | UKREPANJE PROTI SOVRAŽNEMU GOVORU SKOZI NASPROTNE IN ALTERNATIVNE NARACIJE