ZMOREMO! Ukrepanje proti sovražnemu govoru skozi nasprotne in alternativne naracije

2. POGLAVJE | SOVRAŽNI GOVOR Sovražni govor pomeni kršitev človekovih pravic in ga v večini držav na podlagi instru- mentov mednarodnega prava o človekovih pravicah ureja pravo. Na primer: večina držav v svetu (168) je pogodbenic Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP), v katerem je navedeno, da mora biti »[v]sako hujskanje k nacionalne- mu, rasnemu ali verskemu sovraštvu, ki bi pomenilo spodbujanje k diskriminaciji, sovraž­ nosti ali nasilju, [...] z zakonomprepovedano«, in Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (ICERD), ki prepoveduje vsako hujskanje k rasizmu (177 držav). Za kampanjo gibanja Ne sovražnemu govoru nedvomno sodijo v obseg sovraž- nega govora tudi druge oblike diskriminacije in predsodkov, kot so: anticigani- zem, kristjanofobija, islamofobija, sovraštvo do žensk, seksizem in diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete. OLI IZKUSI SOVRAŽNI GOVOR Oli prejema elektronska sporočila od anonimnega pošiljatelja, ki pozna njen elektronski naslov, in »šale«, ki jih njeni prijatelji objavljajo na spletni platformi socialnega omrežja, na kateri sodeluje. Teh izjav si ji verjetno ne bi upali povedati v obraz. Sovražni govor izkusi zaradi svojega izvora. Olijini starši so se zaradi bolj- šihgospodarskih možnosti iz Rolonije preselili v Marcadijo. Oli se boji, zbegana je in razočarana. Ljudje, ki jih ima za prijatelje, dajejo diskriminatorne pripombe v obliki šal. Prizadeta je. IZVOR PRAVNEGA KONCEPTA SOVRAŽNEGA GOVORA IN IZZIVI Izvor potrebe po omejevanju svobode je moč najti v načelu kazenskopravne škode (angl. Harm Principle). Svoboda se lahko legitimno omeji, če izražanje ali dejanje škodi drugim. Leta 1859 je angleški filozof John Stuart Mill v svojem besedilu O svobodi trdil, da je »edini namen, za katerega se lahko proti volji katerega koli člana civilizirane skup- nosti upravičeno izvaja pristojnost nad njim, [...] preprečiti škodovanje drugim«. To na- čelo je vplivalo na pravno opredelitev sovražnega govora in utemeljitev za omejeva- nje svobode govora, če izražanja napeljujejo k diskriminaciji in nasilju nad drugimi. 3 Oblikovanje tega, kaj predstavlja sovražni govor in za katere skupine je treba uporabljati predpise, je zahtevna, zakonodaja pa je v vsaki državi drugačna. Opredeljevanje in klasi- ficiranje sovražnega govora je odvisno od vsebine in tona izražanja, od namere osebe, ki je odgovorna za izražanje vsebine, osebe, ki ji je izražanje namenjeno, in od vpliva na ciljno osebo ali skupino. 4 36