ZMOREMO! Ukrepanje proti sovražnemu govoru skozi nasprotne in alternativne naracije

1. POGLAVJE | PRIROČNIK Ta priročnik temelji na izkušnjah in tradicijahmladinskega dela in na učenju o človekovih pravicahvevropskemkontekstu s sklicevanjemnaposebne izzive, primere inpraksepovsej Evropi. Kljub temu je nemogoče v eni sami knjigi v celoti zajeti raznolikost mladinskega dela in učenja o človekovih pravicah. Ta priročnik v globaliziranem svetu in okviru kampanje, aktivne na štirih celinah, temelji tudi na izkušnjah iz neevropskih držav, saj naracije in nasprotne naracije sovražnega go- vora na spletu niso prisotne izključno v državah članicah Sveta Evrope. Upamo, da se lahko ta priročnik preprosto (in kritično) prilagodi za uporabo v številnih različnih kontekstih ter obogati z nenehnim pogovarjanjem. 1.6 | IZOBRAŽEVALNI PRISTOP Gibanje Ne sovražnemu govoru jemladinska kampanja za človekove pravice, ki jo vodijo in ohranjajo načela učenja o človekovih pravicah. Ta priročnik sledi izrecno pristopu učenja o človekovih pravicah in je namenjen aktivnostimzmladimi in zanje. Iz priročnika Kompas, tj. Priročnika za učenjemladih o človekovih pravicah 11 , lahko povzamemo naslednje ključne dimenzije učenja o človekovih pravicah: UČENJE O ČLOVEKOVIH PRAVICAH Pomembno je, da človekove pravice poznamo, da vemo, kaj so in kako se varujejo ter ščitijo z instrumenti nacionalnih in mednarodnih človekovih pravic. V okviru sovražnega govora je pomembno vedeti, katere človekove pravice so kršene ali zlorabljene in kako se uporabljajo ustrezni nacionalni in mednarodni pravni instrumenti ter kateri. UČENJE SKOZI ČLOVEKOVE PRAVICE Način, kako so organizirane izobraževalne aktivnosti in kako se omogočajo, mora biti skladen z vrednotami človekovih pravic, kot so sodelovanje, svoboda izražanja in spo- štovanje raznolikosti, ter mora podpirati prakso človekovih pravic v izobraževanju. Proces učenja je tako pomemben kot vsebina. Vrednote človekovih pravic je treba ponotranjiti in jih živeti skozi reflektivni in emancipatorni proces. Ta proces je lahko proces samoanalize posameznice/-ka ali reflektiven in v ukrepanje usmerjen proces skupine, ki temelji na zamisli »prakse«, tj. koncepta, ki ga je razvil brazilski pedagog Paulo Freire. 12 To pomeni, da bi morala biti med premišljevanjem in dejanjem tesna interakcija. Premišljevanje vodi k dejanju in o dejanju je treba premišljevati. 26