ZMOREMO! Ukrepanje proti sovražnemu govoru skozi nasprotne in alternativne naracije

1. POGLAVJE | PRIROČNIK Razvoj tega priročnika je del tega akcijskega načrta. Sledi dolgotrajni zavezi mladinskega sektorja Sveta Evrope, da zagotovi praktična orodja za obravnavo vseh oblik sovražnega govora, nestrpnosti in diskriminacije, ki so trdno zasnovana na okviru človekovih pravic. Pri temposnema zgledmladinskih kampanj Vsi drugačni – vsi enakopravni proti rasizmu, antisemitizmu, ksenofobiji in nestrpnosti ter nadaljuje z dosežki Mladinskega programa za učenje človekovih pravic, predvsem priročnikov Kompas in Compasito . NOVA ORODJA, KI TEMELJIJO NA PRETEKLIH IZKUŠNJAH Čeprav je postal izraz »nasprotna naracija« bolj znan v kontekstu dela proti radikalizaciji in nasilnemu ekstremizmu, ima uporaba naracij, katerih cilj je preprečevanje nasilja in zatiranja, dolgoletno tradicijo v več disciplinah in strokovnih področjih. Na primer: nasprotna naracija se kot metoda uporablja na področjih socialnega dela, psihologije, političnih ved, mediacije in novinarstva. Mirovni strokovnjak Johan Galtung (1996) je oblikoval izraz »kulturno nasilje«, da bi pojasnil, kako se lahko kateri koli vidik kulture ali zamisli, kot so zgodbe, pesmi ali jezik, uporablja za utemeljevanje neposrednega ali strukturnega nasilja, ki se razume kot strukture, ki povzročajo in ohranjajo krivice. V zgodovinskem smislu sta se zatiranje in krivica pogovorno izpodbijala z apeliranjem na skupne ideale spoštovanja človekovega dostojanstva, kot je to razvidno iz zgodovine gibanj za človekove pravice. Naracije uporabljajo številne organizacije in družbena giba- nja, ki si prizadevajo za boj proti negativnim stereotipom in zamislim, ki spodbujajo in utemeljujejo nasilje. Eden izmed primerov je organizacija Anti-Defamation League, ki je bila leta 1913 ustanovljena v ZDA z namenom, da se »ustavi blatenje Židov in zagotovi pravica ter poštena obravnava za vse«. Naslednji primer je delo fundacije Ane Frank v Amsterdamu. Ta je leta 1957 v svoje izobraževalne programe prva začela uvajati uporabo naracij. Zgodba Ane Frank in njena knjiga »Dnevnik mladega dekleta« sta navdahnili številne ljudi in se široko uporabljata kot vir izobraževanja. Nedavno je leta 2016 mreža EU za ozaveščanje o radikalizaciji 6 izdelala nasprotne naracije za radikalizacijo in ekstre- mizem, med drugim v obliki videozgodb. 7 Ta priročnik temelji na teh izkušnjah ter prispeva k razvoju uporabe nasprotnih in alter- nativnih naracij z izrecno in osrednjo dimenzijo učenja o človekovih pravicah. • • Kaj se morate naučiti, da bi v svojem kontekstu reševali problem sovražnega govora? • • Kaj potrebujejo (kaj se morajo naučiti) mladi, s katerimi delate, da bi lahko ukrepali? 20