ZMOREMO! Ukrepanje proti sovražnemu govoru skozi nasprotne in alternativne naracije

7. POGLAVJE | IZVEDBA PO KORAKIH • • Vsebina: Teme, ki se obravnavajo, so homoseksualnost, strpnost in spoštovanje ustave te države. • • Zgradba: Država je resna in strpna (prvoten položaj), sprejemanje »žaljivega vede- nja« bi lahko škodilo temu idealnemu položaju (motnja ali konflikt), zaradi tega takega »vedenja« ne moremo prenašati (predlagani zaključek). • • Vrsta jezika, ki se uporablja: Gre za delno formalen jezik, ki ga pri intervjuju uporablja politik na visoki ravni. Dodatek elementa »šale« v prvem odstavku bi lahko namigoval, da vprašanje LGBT oseb ni prednostno vprašanje. • • Uporabljen ton: Zanimivo je, da ton ni agresiven. Drzno poudarja strpnost. Hkrati pa dodaja skrite elemente zatiranja, kot so »tradicionalne vrednote«, in kako je govorec »hvaležen« homoseksualni skupnosti te države, »ker ne kaže žaljivega vedenja«. • • Besedilni dokaz: Naslednje primere besedil lahko uporabimo za ustvarjanje nasprotne naracije in lahko se uporabijo kot dejstva, da ta intervju prispeva h krepitvi naracije zatiranja: » Predlagam, da vsakdo, ki podaja javne izjave o tem vprašanju, to stori pazljivo. « – Kaj ta oseba misli z besedo pazljivo? Ali je to posredna grožnja? » To je resna država. V osnovi temelji na tradicionalnih vrednotah. « – Ali se resnost neke države meri na podlagi tradicionalnih vrednot? Problematično je, kako ta oseba glede resnosti države postavlja v ospredje tradicionalne vrednote. » To je strpna država. Toda strpnost ne pomeni, da bi morali za ljudi, katerih način življenja se razlikujeodnašega, uporabljati enakapravila. Razlikujemomednami innjimi. Strpnost pomeni potrpežljivost, strpnost pomeni sposobnost soobstoja, to je temelj ustave te drža- ve, ki nedvomno razlikuje med zakonskim odnosommed moškim in žensko ter drugimi oblikami odnosov. « – To prekomerno poudarjanje strpnosti se uporablja kot pozitiven prikaz javnega odnosa, da se pozornost preusmeri z glavnega namena stališča te osebe o LGBT skupnosti. Beseda strpnost je omenjena v skoraj vsakem stavku. Če be- remo med vrsticami, se kljub temu razlikuje: na primer, ko določena oseba pravi, da ustava države jasno razlikuje zakonsko zvezomedmoškim in žensko, kaj pa zakonska zveza med istospolnim parom. Ali ni tudi to del strpnosti? » Homoseksualni skupnosti te države sem hvaležen. Zahvaljujem se jim, ker ne kažejo žaljivega vedenja, kakršnemu smo bili priča v številnih evropskih državah. Države se morajo boriti s tem, na koncu pa se zgodi to, da dosežejo ravno nasprotno od tistega, kar želijo doseči. « – Ponovno, v obliki pozitivnega prikaza javnega odnosa se navedena oseba zahvali homoseksualni skupnosti, vendar pa je resnični pomen zahvale negati- ven: govorec se jim zahvali, ker se ne pojavljajo na ulicah in na javnih shodih. Poleg tega ta oseba ne pove jasno, kakšno žaljivo vedenje ima v mislih. 124