ZMOREMO! Ukrepanje proti sovražnemu govoru skozi nasprotne in alternativne naracije

6. POGLAVJE | PRIPRAVA NA UKREPANJE KAKŠNE UKREPE BO SPREJELA OLIJINA SKUPINA? Oli je na platformah družbenihmedijev, ki jih uporablja, prijavila sovražni govor proti Rolonijcem. Meni, da je to v njihovem primeru potreben, vendar pa ni zadosten ukrep. Hkrati je na spletu in osebno prejela znake solidarnosti, kar je okrepilo njeno samozavest za začetek ukrepanja. Rada bi spremenila negativna dojemanja sošolcev o Rolonijcih. Rada bi se zavzemala za kulturo človekovih pravic v svoji skupnosti, da ne bo treba nikomur drugemu prestati tega, kar so prestali ona in njeni prijatelji, ki so doživeli sovražni govor. • Kakšne so vaše pretekle izkušnje z različnimi oblikami angažiranja? • Na kakšen način se najraje angažirate? In zakaj? • V katerem okolju in kako delate z mladimi? Kakšne vrste angažiranja bi bolj ustrezale mladim, s katerimi delate, oziroma, katere vrste bi bile najprimernejše za vaš kontekst? 6.6 | ČUSTVA, VARNOST IN DOBROBIT Čustva predstavljajo ključno dimenzijo teorije naracije. Vsakdo, ki se pripravlja na angaži- ranje pri ukrepih proti sovražnemu govoru, bi se moral dobro zavedati osebne poveza- nosti s temo, pri kateri sodeluje. Zadevna čustva lahko pomagajo razjasniti osebno razmišljanje, samoanaliza in tudi razprava z drugimi izobraževalkami/-ci, aktivistkami/-i ali prijateljicami/-i. Pomembno je poudariti, da se od izvajalcev kampanj ne pričakuje, da bodo nevtralni do vprašanj, s katerimi se srečujejo. Nasprotno, pomembno je, da se počutijo povezani s temo in z naracijami, ki so podlaga za njo. Ker so čustva bistveno bolj podlaga pri zgradbi in razlagi naracij kot cela vrsta dejstev, ima ključno vlogo pri delu z naracijami sočutje. Da bi se izognili poustvarjanju sovraštva in diskriminacije, morajo aktivistke/-i dobro vedeti, kolikšen del njih je ogrožen pri razpravi ali ukrepanju, pri tem pa morajo imeti tudi vrsto »začrtanih meja«, ki jih ne smejo prekoračiti: na primer, kaj povedati, kako daleč iti z utemeljevanji in kdaj se prenehati angažirati. Poudariti je treba tudi, da prej ali slej doživimo tudi dogodke, ki bi lahko bili posredno/neposredno škodljivi za posamezni- ka ali skupine, katerih član je posameznik, zlasti, če smo udeleženi pri obravnavanju sovražnega govora ali pri boju proti njemu z ustvarjanjemnasprotne naracije ali z njeno uporabo. Tako je skrb za sebe pomemben del aktivističnega in izobraževalnega dela, čeprav se običajno zanemarja ali celo stigmatizira kot sebična. 103 ZMOREMO! | UKREPANJE PROTI SOVRAŽNEMU GOVORU SKOZI NASPROTNE IN ALTERNATIVNE NARACIJE