ZAZNAMKI - Priročnik za boj proti sovražnemu govoru na spletu z izobraževanjem o človekovih pravicah

Zaznamki – priročnik za boj proti sovražnemu govoru na spletu z izobraževanjem o človekovih pravicah 74 5. Udeležencem povejte, da bodo v majhnih skupinah (4–5 oseb) razpravljali o številnih primerih objav na spletu, ki nekatere žalijo in kršijo njihove človekove pravice. Skupine se morajo odločiti, ali je v tem primeru treba kaj umakniti s spleta – z drugimi besedami, ali je treba omejiti svobodo izražanja. – Če se odločijo, da jo je treba omejiti, kaj naj se umakne s spletne strani in zakaj? – Če se niso odločili za omejitev, naj povedo, zakaj. Kdo lahko ukrepa in kako? 6. Udeležence razdelite v skupine po štiri osebe ali pet oseb in vsaki skupini dajte fotokopijo primera na 76. strani. Dajte jim na voljo 20 minut za pogovor o vsakem primeru. Svoje odločitve naj utemeljijo. POGOVOR NA KONCU DEJAVNOSTI Predstavite vsak primer in skupine naj povedo, kakšen je njihov odziv. Na kratko se pogovorite o razlogih za njihovo odločitev. Za opredelitev drugih ključnih točk uporabite nekatera od spodnjih vprašanj: z Ali se v skupini pri kakšnem primeru niste strinjali? V čem so se mnenja v skupini razlikovala? z Ali je pomembno, kdo je odgovoren za objavo? Ali je bilo pomembno, koliko ljudi se je odzvalo ali kako so se odzvali? z Ali ste določili splošna načela, kdaj se svoboda izražanja lahko omeji (mora omejiti)? Ali je nevarno, če je omejitev preveč? Ali je nevarno, če ste preveč permisivni? z Ali je po vašemmnenju zapiranje spletnihmest ali umikanje žaljivih objav učinkovito sredstvo v boju proti sovražnemu govoru na spletu? z Ali v vaši državi veljajo omejitve glede tega, kaj ljudje lahko rečejo na spletu in zunaj njega? Ali so pravila za izražanje na spletu drugačna? SVOBODA IZRAŽANJA Pravica do svobodnega izražanja misli ali mnenj je pomembna človekova pravica in je del mednarodnega prava človekovihpravic. Pravica je pomembna, ker našemisli, mnenja in sposobnost komunikacije pomenijo, da smo človeška bitja, ter sta komunikacija inpogovor nepogrešljiva gradnika uspešne demokratične družbe. Medsebojno razumevanje in sožitje sta odvisni od odprte in svobodne komunikacije – tudi če to pomeni, da moramo včasih poslušati mnenja, s katerimi ne soglašamo. Svoboda izražanja ni ‚absolutna‘ pravica, ki se brez omejitev uporablja v vsakem primeru. Ta pravica mora biti v ravnovesju s pravicami drugih ali tistim, kar je dobro za družbo kot celoto. Če je neka izjava hudo žaljiva za določenega posameznika ali zelo verjetno za družbo, se lahko omeji. Neomejena svoboda?