ZAZNAMKI - Priročnik za boj proti sovražnemu govoru na spletu z izobraževanjem o človekovih pravicah

Zaznamki – priročnik za boj proti sovražnemu govoru na spletu z izobraževanjem o človekovih pravicah 177 Na splošno tako kakor za vse človekove pravice velja, da je odgovornost državnih oblasti, da zagotovijo, da se v zasebno življenje in osebno dostojanstvo posameznikov ne vmešava nihče, ne država in ne drugi subjekti. To velja na spletu in zunaj njega. ZASEBNOST IN ČLOVEKOVE PRAVICE Zasebnost je poseben vidik ‚zasebnega življenja‘, ki ga prav tako varuje 8. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Zasebnost so tista področja našega fizičnega, družbenega in čustvenega življenja, ki jih ne želimo javno deliti. Če ne damo izrecnega dovoljenja, ali če ne obstajajo res utemeljeni razlogi, povezani z varovanjem pravic drugih, mora to, kar želimo, da ostane zasebno, ostati zasebno! Noben posameznik ali organizacija nima pravice vedeti za stvari iz naše zasebnosti, ki jih nočemo razkriti! Vendar pa privzetih nastavitev na številnih internetnih forumih in straneh ni preprosto razumeti, predvsem pa so večinoma nastavljene tako, da ne varujejo zasebnosti uporabnikov. Za zagotovitev, da osebni podatki ostanejo zasebni, sta potrebni previdnost in pozornost, zlasti pa zavedanje o možnih nevarnostih. Vprašanja o zasebnosti so pomembna tudi pri deljenju vsebin na spletu. Mladi se morajo zavedati, da je enako kot njihova zasebnost pomembna tudi zasebnost drugih. Lahkost deljenja fotografij, videov, sporočil ali drugih informacij lahko privede do malomarnosti, ki včasih drugim povzroči škodo. Ključno sporočilo za mlade je: gradivo, ki se neposrednonanaša na druge, se lahkodeli le, če je že v javni domeni (in če ni škodljivo ali žaljivo), ali če je oseba za to dala soglasje. Treba pa se je zavedati, da je pri spletnem dopisovanju gradivo redko res zasebno. Do elektronske pošte in vsega, kar je bilo objavljeno na spletu, lahko skoraj vedno dostopajo tudi drugi. In skoraj nikoli ni mogoče tega popolnoma izbrisati iz virtualnega prostora. Šibka gesla in neustrezni varnostni ukrepi omogočajo dostop do informacij, shranjenih na ‹zasebnih› delih uporabniških profilov in elektronskih poštnih nabiralnikov. Celomočna gesla nemorejo zagotoviti popolne zaščite pred hekerji ali državnimi obveščevalno-varnostnimi agencijami. Mladi se morajo teh nevarnosti zavedati ter biti previdni in odgovorni pri varovanju tistih podrobnosti iz svojega življenja, ki jih ne želijo razkriti drugim. Zavedati se morajo tudi, da če je kljub vsem previdnostnim ukrepom, ki so jih sprejeli, nekomu uspelo dostopati do njihovih zasebnih podatkov, je to prav gotovo ne- zakonito in pomeni kršitev njihove pravice do zasebnosti. V delu o vrstniškem nasilju na spletu je navedenih nekaj previdnostnih ukrepov, ki jih lahko mladi uporabijo za zagotovitev, da njihovi zasebni podatki ne postanejo javna domena. Zasebno življenje in varnost Najti pravo ravnotežje ni vedno preprosto. V zadevi Copland proti Združenemu kraljestvu je Evropsko sodišče za človekove pravice presojalo, ali je višja šola, ki je nadzorovala elektronsko pošto in telefonske pogovore svojih zaposlenih, kršila 8. člen konvencije. Sodišče je odločilo, da je šlo za kršitev pravice do zasebnosti. V zadevi Združeno kraljestvo proti Finski pa je Sodišče odločilo, da je varovanje zasebnega življenja in varnosti mladoletne osebe pomembnejše od varovanja zasebnega življenja osebe, ki je objavila lažni oglas v njegovem imenu.