ZAZNAMKI - Priročnik za boj proti sovražnemu govoru na spletu z izobraževanjem o človekovih pravicah

Zaznamki – priročnik za boj proti sovražnemu govoru na spletu z izobraževanjem o človekovih pravicah 154 INTERNET NI OSAMLJENI OTOK Spletne dejavnosti so ogromna in hitro razvijajoča se plat sodobne družbe, vendar jih ne bi smeli razumeti kot posebno kraljestvo, kjer običajna pravila človeškega obnašanja ne veljajo. Virtualno življenje vsakega od nas je tesno povezano z našim ‚resničnim‘ življenjem. Ta dva vidika našega življenja nista ločena: virtualni svet je postal pomemben del našega resničnega sveta. Sovražni govor na spletu ima pogosto posledice v vsakdanjem življenju: ljudje, občutki, izkušnje in dinamike so enake na spletu in zunaj njega. INTERNET JE ŠE MLAD! Naše razumevanje virtualnega sveta je v mnogih pogledihmanj poglobljeno kot razumevanje resničnega sveta in kar je še pomembnejše, manj so domišljeni zakoni in predpisi, ki urejajo, kaj je v virtualnosti spre- jemljivo in kaj ne. Dejavnosti na spletu je treba obravnavati na podlagi splošnih vrednot, ki urejajo naše življenje zunaj spleta. Zato mora zanje veljati enaka zakonodaja, še zlasti na področju človekovih pravic. INTERNET JE LAHKO BOLJŠI! Internet je to, kar iz njega naredijo ljudje, nič več in nič manj. Tako kot v družbi velja, da določeno obnašanje počasi prevlada, če postane ‚spreje- mljivo‘ oziroma norma. Opredeliti moramo, kakšno je po našemmnenju sprejemljivo obnašanje na spletu. In kar je še pomembneje, truditi se moramo, da bo sprejet naš, ne pa kakšen drugačen način obnašanja. To pomeni, damoramome/-i, državljanke/-i inmladi vseh starosti, pokazati interes za to, kako se upravlja internet, in se vprašati, zakaj so nekatere stvari dovoljene, druge pa ne. MIT O ANONIMNOSTI IN NEDOTAKLJIVOSTI Sovražni govor se na spletu širi inbohoti zato, ker se njegovi razdirajoči učinki na ljudi podcenjujejo in zaradi dvehmitov o družbeni interakciji na spletu: anonimnosti in nedotakljivosti. Vsemu na internetu jemogoče slediti do avtorja, če je le volja za izvajanje zakonov zadostna. Vendar pa je zaradi občutka, da lahko vsakdo objavi in deli sovražne vsebine, ne da bi pustil sledi, izražanje sovraštva lažje, kakor pa če bi storilec vedel, da bo njegovo ime lahko videl vsak. Anonimnost daje občutek nedotakljivosti: avtorji sovražnega govora se zavedajo, da so njihova dejanja najverjetneje nezakonita, nepravična in nemoralna, vendar so prepričani, da se jim ne more nič zgoditi. Tudi nedotakljivost je mit, saj je v številnih državah sovražni govor razlog za sodni pregon. Proti mitoma o anonimnosti in nedotakljivosti se je treba boriti in ju razkriti kot laž. Nekateri forumi in spletne strani imajo lastno ‚kulturo‘. Kako lahkomladi prispevajo k vzpostavitvi internetne kulture, ki bo odražala njihove vrednote? Sovražni govor na spletu