SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

82 odnosov (Vrtička in Vuilleumier, 2012), ki se oblikuje in razvija predvsem med procesi socializacije v zgodnjih življenjskih obdobjih v stikih s skrbniškimi figurami (Fraley, Roisman, Booth-LaForce, et al. 2013; Fraley in Roisman, 2019). V praksi za razvijanje prosocialnosti to pomeni, da je smiselno a) spodbujati raznolike oblike vedenja in razmišljanja med mladimi v varni in uglašeni skupnosti vrstnikov in odraslih, ter b) pozorno in postopno krepiti prosocialna vedenja ter odločno in zaščitno odvračati antisocialne odzive, oziroma pomagati pri bolje prilagojenem izražanju teh vzgibov. Ne nazadnje lahko na najbolj konkretni ravni prosocialnost razumemo kot splet kompetenc, veščin, tehnik in znanj, redno prakticiranje katerih se lahko sčasoma ponotranji v miselnosti in navade na ravni značaja. Na tej ravni veščin in zmogljivosti je smiselno izpostaviti pristope, kot so socialno-čustveno učenje (SEL) s temeljnimi kompetencami samozavedanja, samoregulacije, odgovornega odločanja, odnosnih veščin in socialnega zavedanja (CASEL, 2024), psihološke prožnosti s procesi na področju pozornosti, zavedanja, misli, čustev, motivacije in vedenja (Hayes idr., 2012; Hofmann idr., 2021; Kashdan, 2010; Rolffs idr., 2018) ter odnosne uglašenosti (Erskine, 2019; Henriques, 2024; Hübl, 2023; Žvelc idr., 2020). Procesi razvijanja prosocialnih vidikov osebnosti, karakterja in veščin potekajo v vgnezdenih socialnih, kulturnih in ekoloških kontekstih, ki pogojujejo to, kar se spodbuja, dopušča, spoštuje in izvaja. Družinski, medvrstniški in izobraževalni odnosni sistemi so inkubator za razvoj psihosocialnih veščin in spletanje pristnih, prijateljskih in podpornih vezi v okviru raznolikih skupnosti. Norme, prakse in navade, ki se udejanjajo v teh okoljih, močno vplivajo na razvoj posameznikov in imajo posledice daleč v odraslost 1) neposredno z modelnim učenjem in formativnimi izkušnjami v stiku s pomembnimi vrstniki in odraslimi skrbniki, 2) posredno na podlagi organizacijske kulture in odnosnega polja (med odraslimi) in 3) na podlagi učinkov tretjega reda, ki izhajajo iz miselnosti vodilnih, ki imajo in izvajajo (uradno ali neuradno) moč, vpliv in odgovornost za pogoje v teh okoljih. Te ravni na različne in sinergistične načine odlično obravnavajo na primer programi SEL, sodelovalni pristopi (angl. » art of hosting «), nenasilna komunikacija, obnovitvena pravičnost in prosocialni proces, podrobneje opisani drugje v tej publikaciji. Ekonomski, socialni in ekološki donosi sistematičnega in trajnega investiranja v krepitev prosocialnosti med mladimi bi vključevali vsaj zmanjševanje zločina, krepitev duševnega zdravja in blaginje, izboljševanje družbene povezanosti, povečanje akademske in poklicne uspešnosti ter prihranek pri preventivnih intervencijah v primerjavi s poznejšimi stroški rehabilitacijskega spoprijemanja s posledicami. Namen raziskave je na podlagi teoretičnih izhodišč pregledati obstoječo literaturo o (krepitvi) prosocialnosti med mladimi s cilji 1) popisati ključne pojme, ki se uporabljajo za preučevanje tega področja, 2) zbrati sodobno in prečiščeno zbirko ustreznih del, povezanih s temi ključnimi pojmi, in 3) ustvariti povzetek in interaktivni pregled področja za strokovne delavce, raziskovalce in odločevalce. Metodologija Za oblikovanje širšega pogleda raziskava temelji na znanstveni literaturi, dostopni z brezplačnimi in odprtokodnimi orodji za bibliometrične in znanstvenometrične analize. Na podlagi uvodnega pregleda se je oblikoval širok izhodiščni iskalni niz za zbiranje ustreznih publikacij.