SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

76 Slika 1: Sporne oblike komunikacije (po Vehovar idr. 2012 ter Vehovar in Jontes, 2021) NEPRIMERNA KOMUNIKACIJA Kletvice, žalitve, vulgarizmi ali druge oblike nespodobne rabe jezika brez pravne osnove za sodno obravnavo, regulacija zgolj na podlagi internih (formalnih ali neformalnih) pravil. NESPREJEMLJIVA KOMUNIKACIJA Komuniciranje, ki je sporno na pravni osnovi (npr. zaščita javnega interesa, zakon o medijih, ogrožanje varnosti, razžalitve zoper čast in dobro ime). SOVRAŽNI GOVOR Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti Družbene posledice Sovražni govor ima resne posledice za družbo, od kršenja človekovih pravic, širjenja sovraštva, nasilja do diskriminacije in polarizacije. Čeprav so lahko škodljive prav vse oblike družbeno nesprejemljivega in neprimernega komuniciranja, ki se razteza od žalitev, groženj, neprimernega jezika do raznih oblik spletnega nadlegovanja (Vehovar idr. 2020; Vehovar in Jontes 2021), je pri širjenju sovražnega govora problematično predvsem to, da ga za potrebe svoje politične agende pogosto uporabljajo nosilci politične moči. Politično delujoči, odločevalci, oblikovalci politik in mediji so pomembni generatorji javnega diskurza, zato imajo največjo javno odgovornost za posledice svojih dejanj. Sovražni govor je le del širokega spektra negativne komunikacije, ki se razteza od neprimernega izražanja, nadlegovanja, trolanja do žalitev, groženj, obscenosti, kar Vehovar in Jontes (2021) zaobjameta z izrazom družbeno nesprejemljivi diskurz . Na eni strani gre torej za nestrpnost, diskriminacijo, sovražnosti in nasilje, na drugi pa za »zgolj« neprimerno oziroma nespodobno izražanje. A sovražni govor je mogoče izvajati tudi vljudno. Vlasta Jalušič opozarja, da »nekega govora ni preprosto nedvoumno označiti kot ‚sovražnega‘ in s tem kot nevarnega ali problematičnega,« saj je presoja vedno povezana s pravnim, institucionalnim, političnim in sociolingvističnim kontekstom (2017, str. 22). Imamo torej t. i. družbeno nesprejemljivi diskurz na eni strani in sovražni govor, ki je kazensko pregonljiv, na drugi strani. Toda ali je za vsakodnevno življenje dejansko pomembno, kje je meja in kako razločevati? Konec koncev imajo s tem težave tudi za to pristojni organi in institucije, v akademski skupnosti pa obstaja kopica definicij. Za »vsakdanjo uporabo« je dovolj razumeti sovražni govor kot pojav, ki ogroža človekove pravice in dostojanstvo. Širjenje sovražnega govora tudi prispeva k dvigu nacionalističnega sentimenta v družbi, k porastu ksenofobije, homofobije, seksizma ter rasističnih napadov na tujce in manjšine. Sklep Leta 2015 je družbena intervencija, poimenovana ZLOvenija, dodobra razburkala javno razpravo o tem, kaj je družbeno sprejemljivo, kaj je javni prostor in kako se zoperstavljati