SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

ix RECENZIJA Dr. Majda Hrženjak Mirovni inštitut Preseganje sovraštva z opolnomočenjem mladih za enakost v različnosti ”Demokracija ni naravno stanje ljudi, temveč je komunikativno ustvarjena in zanjo si je treba prizadevati,” beremo v monografiji Sočutni jezik med mladimi (poglavje 3.3.6), ki v svoje središče postavi spoprijemanje s sovražnim govorom ter strategije za spodbujanje pozitivne komunikacije, empatije, spoštovanja različnosti in ustvarjanja družbe, v kateri se vsi počutimo varne, slišane in vključene . Sovražni govor je oblika protidemokratičnega javnega izražanja, ki s spodbujanjem sovraštva, diskriminacije in nasilja predvsem na podlagi identitetnih značilnosti povzroča resne posledice ter grožnjo na individualni in družbeni ravni. Lahko vodi v dejansko diskriminacijo in nasilje in je pogosto sredstvo političnega in družbenega izključevanja (Jalušič, 2017, 22). Monografijo torej lahko razumemo kot boj proti normalizaciji sovražnega govora, ki v razmerah ideološke polarizacije v Sloveniji in širše postaja stalnica, skorajda zaščitna znamka nekaterih v politiki in medijih delujočih ljudi, vendar ostaja tako rekoč nekaznovan. Urad Republike Slovenije za mladino si je zadal odgovorno nalogo povezati pomembne družbene skupine in njihove predstavnike, od ministrstev in vladnih ustanov prek znanosti, stroke in nevladnih organizacij do mladinskih klubov, šol in političnih strank, v ukrepanju proti sovražnemu govoru s poudarkom na mladih in spletu. Medtem ko pravna stroka in odgovorne institucije ostajajo razpeti med ustavno pravico do svobode izražanja in ustavno prepovedjo spodbujanja sovraštva in nestrpnosti ter še iščejo učinkovite odzive na sovražni govor, je digitalna tehnologija že ustvarila prostore, v katerih mladi že od zgodnjega otroštva preživijo veliko časa ter v katerih so načini in pravila komunikacije v temelju spremenjeni. Pomanjkljiv nadzor, anonimnost, vodene in usklajene propagandne ali celo politično motivirane in dezinformacijske kampanje, zakonsko neurejene globalne komunikacijske platforme, na katerih algoritmi s čustveno nabitimi vsebinami, vključno s tistimi, ki spodbujajo sovraštvo, konflikt in celo nasilje, hranijo ekonomijo pozornosti ter vzpostavljajo prostor”… kjer se meja med pravico do svobodnega izražanja in prepogosto naravnost sovražnimi izjavami briše” (poglavje 1.10). Spletna komunikacijska omrežja so dobičkonosni posli, kjer oglaševalci plačujejo za dostop do občinstva, občinstvo pa brezplačno ves čas ustvarja vsebine. Digitalno okolje je po eni strani priložnost za učenje, ustvarjalnost, ustvarjanje novih oblik skupnosti in aktivnega državljanstva, na drugi strani pa omogoča prostor in orodje za širjenje sovraštva. Raziskave kažejo, da vrstniško nasilje na spletu postaja ena najbolj razširjenih oblik nasilja med mladimi, mladi pa so mu izpostavljeni že v zgodnjih najstniških letih. Sovražni govor na spletu je velik izziv, ki terja nove odzive in načine preprečevanja. Monografija Sočutni jezik med mladimi je pomemben prispevek na tem področju. Obsežna, vsebinsko raznolika, meddisciplinarna in večperspektivna publikacija v štirih tematskih sklopih ter več kot petdesetih vsebinsko zgoščenih poglavjih prinaša pregled stanja razširjenosti sovražnega govora med mladimi in (premalo in predvsem nesistematično uporabljenih) družbenih možnosti