SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

75 glede osebne okoliščine spola oziroma nekdo recimo glede svoje narodnosti). Hkrati je pomembno jasno in previdno razmejiti, kdaj napad na osebo na podlagi neke osebne okoliščine postane problematičen oziroma prepovedan. »Da lahko govorimo o diskriminaciji, je nujno, da je oseba obravnavana slabše, kot bi morala biti, izključno zaradi njenih osebnih okoliščin«. 2 Če torej nekomu zasebno izrazimo svoje neodobravanje, kritiko ali celo besedni napad, to seveda ni nujno primerno in je morda celo lahko kaznivo na kakšni drugi podlagi, ne gre pa za javno netenje sovraštva oziroma sovražni govor, dokler osebe ali skupine ne napadamo zlasti na podlagi katere izmed zgoraj navedenih osebnih okoliščin. Cilj protidiskriminacijske zakonodaje je namreč ščititi ranljive skupine pred diskriminacijo. Izraz »sovražni govor« je ob koncu osemdesetih let 20. stoletja skovala skupina pravnih strokovnjakov v ZDA (Brown, 2017, str. 424) in je torej v slovenski jezik preneseni pojem (angl. hate speech ). »Sovraštvo« se ne nanaša nujno na afektivno delovanje, temveč na sovražnost (Sponholz, 2022, str. 51), podobno kot je uporaba v besedni zvezi »zločin iz sovraštva« (angl. hate crime ) (Brown 2017; Waldron, 2012). Zločini iz sovraštva te oznake ne dobijo zato, ker so posledica afektivnih dejanj, temveč zato, ker je žrtev izbrana zaradi pripadnosti neki skupini, dejanja pa so motivirana s predsodki (Weston-Scheuber, 2013, str. 147). Sovražni govor se torej ne pojavlja enakomerno proti vsem, marveč veliko bolj nesorazmerno proti zgodovinsko zatiranim skupinam (Matsuda, 1989) ali skupinam, ki so sistematično diskriminirane (Gelber, 2021). Gre za govor podrejanja in zatiranja, usmerjen proti skupinam, ki v družbi nimajo politične moči, oziroma še poglablja neenakost družbenih skupin, ki so bile že zgodovinsko bolj izpostavljene diskriminaciji. Obstaja razlika med izražanjem v zasebnem krogu ali javno in med »zgolj« žalitvijo ljudi in napadom na njihovo dostojanstvo (Waldron, 2012, str. 15). V iskanju razmejitve po navadi najprej ločimo družbeno nesprejemljive komentarje in ugotovimo, na koga so usmerjeni (ali so tarče opredeljene v smislu pripadnosti po npr. spolu, narodnosti, barvi kože, oviranosti, spolni usmerjenosti). Pri tem si lahko pomagamo z vprašanji, kot so »Ali gre za promoviranje legitimnosti neenakopravnosti, diskriminacije, izključevanja, nestrpnosti, nasilja ali sovraštva? Ali je govor uperjen proti manjšinam? Ali tisti, ki se izreka, govori s pozicije moči in vpliva?« (Mirovni inštitut, 2015, 2021a). Z ločevanjem izražanja, ki grozi in poziva k fizičnemu nasilju, od tistega, ki vsebuje »zgolj« žaljivi jezik, razmejimo pravno in sociološko opredelitev sovražnega govora (Bajt in Šulc, v tisku). Družbeno sporne oblike komunikacije so v obstoječi literaturi natančno razčlenjene in opisane (gl. npr. Vehovar idr., 2012; Vehovar in Jontes, 2021). Največji delež takega komuniciranja lahko označimo za neprimerni govor , ki vsebuje kletvice, žalitve, vulgarizme ali druge oblike nespodobne rabe jezika oziroma drugih oblik izražanja. Družbeno neprimerni govor, ki ni kazensko pregonljiv, je ločen od kaznivega sovražnega govora (tj. javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti), ki je najožji segment spornega komuniciranja ( ibid .). Sovražni govor zajema govorno, pisno in »nebesedno (parade, insignije, simboli ipd.) komunikacijo« (Varuh človekovih pravic, 2006). Vmesno področje, ko je sporno komuniciranje mogoče sodno preganjati na podlagi neke druge pravne podlage, torej ne 297. člena Kazenskega zakonika, npr. medijske zakonodaje ali razžalitve zoper čast in dobro ime, pa zaobjame nesprejemljivi govor (Vehovar idr., 2012). Gre za izražanje, ki je lahko sodno preganjano, saj obstaja pravna podlaga za pregon, a ni sovražni govor (slika 1). 2 To poleg že zgoraj navedenih vključuje še vidike, kot so starost, jezik, spolna identiteta in spolni izraz, nosečnost, starševstvo, družbeni položaj, premoženjsko stanje in druge podobne osebne okoliščine, ki so nerazdružljivo povezane z osebo ali njeno identiteto (vir: zagovornik.si/o-diskriminaciji/osebne-okoliscine) .