SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

67 2.2 Miha Lobnik Zagovornik načela enakosti Kako mlade zavarovati pred diskriminacijo na spletu Zagovornik načela enakosti je samostojni državni organ za varstvo pred diskriminacijo ter za spodbujanje enakega obravnavanja in enakih možnosti vseh ljudi. Zato podpira vsa prizadevanja za preprečevanje in zmanjševanje sovražnega govora. Zakon o varstvu pred diskriminacijo navaja, da je spodbujanje k diskriminaciji hujša oblika diskriminacije. To je po vsebini sovražni govor. Pomembno je, da si vsi iskreno prizadevamo prepoznati sovražni govor, se mu zoperstaviti, zaščititi žrtve sovražnega govora in ga ne spodbujati. Zakoni, ki prepovedujejo sovražni govor in diskriminacijo, varujejo dostojanstvo vseh ljudi. Vsakdo je enako vreden, ne glede na to, kdo je, čigav je, od kod prihaja, koga ima rad, v kaj verjame. Sovražnega govora v družbi ni malo in zadeva tudi mlade. Z njim se srečujejo v pogovorih, prek grafitov na ulici, na družbenih omrežjih in na splošno na spletu. Marsikdo ga širi in skuša, posebej tudi v digitalnem okolju, z njim dobiti pozornost, češ, kaj vse si »upa«, kako je »kul«, kako je »ponosen«, ker ni tak, kot je nekdo drug, nad katerim se grobo znaša s sovražnim govorom. Svojo nasilnost nekateri upravičujejo s sklicevanjem na svobodo izražanja. Ali pa z izgovori, da imamo vsi pravico do lastnega mnenja in izražati svoja prepričanja. Pomembno je razumeti in vselej dosledno razlagati razliko med sovražnim govorom in svobodo izražanja. Pravica do svobode izražanja ni neomejena ali absolutna, konča se, če z njeno uporabo posežemo v pravice drugega – denimo v pravico do dostojanstva, varstva pred diskriminacijo, do varnosti. V državi so ustanove, ki ob sovražnem govoru, nadlegovanju in pozivanju k diskriminaciji morajo ukrepati, saj imajo nalogo pomagati žrtvam ter jih zaščititi pred diskriminacijo oziroma sovražnim govorom. Digitalizacija lahko ob veliko pozitivnih priložnostih, ki jih daje, mladim prinaša tudi več možnosti, da so žrtve nasilja in diskriminacije. Spletno nadlegovanje, trpinčenje, psihično nasilje in izživljanje, objavljanje občutljivih podrobnosti iz zasebnega življenja so večkrat povezani z neko osebno okoliščino žrtve. Osebne okoliščine so na primer spol, narodnost, barva kože, vera, spolna usmerjenost, invalidnost, zdravstveno, premoženjsko in družinsko stanje. V teh dejanjih gre lahko tudi za sovražni govor ali pozivanje k diskriminaciji. Tudi to je zakonsko prepovedano. Zaradi okoliščin, ki so del identitete človeka, s katerimi se ta rodi ali jih pridobi kasneje v življenju, nihče ne sme biti ponižan, zapostavljen, zasmehovan in podobno.