SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

65 V priporočilu št. 3 (2021) je Varuh Ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu za notranje zadeve in Ministrstvu za kulturo priporočil, naj čim prej začnejo pripravljati ustrezne zakonske podlage, ki bodo omogočile učinkovito preprečevanje sovražnega govora na spletu, vključno z družbenimi omrežji. Varuh šteje priporočilo za neuresničeno, saj je odziv naslovnih ministrstev predvsem pojasnjevanje, zakaj je zdaj veljavna ureditev ustrezna, zadostna in sorazmerna, s čimer pa se glede na obstoj sovražne komunikacije na spletu Varuh ne more strinjati. Varuhova analiza je namreč pokazala, da je bila večina proučenih zadev z vidika načina izvršitve kaznivega dejanja storjena s strani uporabnikov spleta in v spletnih medijih. V priporočilu št. 4 (2021) je Varuh priporočil, naj Ministrstvo za pravosodje pripravi spremembo zakonodaje, ki bo omogočila možnost subsidiarnega pregona v primeru kaznivega dejanja po 297. členu KZ-1 na način, da bo ta mogoč ne le za konkretnega oškodovanca, zoper katerega je bilo kaznivo dejanje po 297. členu storjeno, ampak tudi za širši krog oškodovanih oseb (bodisi za vsakega predstavnika napadene skupine bodisi za pooblaščene organizacije). Ministrstvo za pravosodje je priporočilo zavrnilo zaradi nestrinjanja. Varuh je pojasnil, da je možni razširjeni krog oškodovanih oseb navedel le primeroma, pristojni pa lahko najdejo tudi kakšno drugo rešitev, ki bo odpravila pomisleke glede opredelitve »pooblaščenih organizacij«. Priporočilo Varuh ponavlja in pričakuje, da najdejo učinkovito rešitev. V priporočilu št. 5 (2021) je Varuh Ministrstvu za pravosodje priporočil, naj analizira ustreznost veljavne kazenskopravne ureditve kriminalitete iz sovraštva. To priporočilo je bilo uresničeno, saj je bila februarja 2024 sprejeta novela Kazenskega zakonika KZ-1J, ki splošnim pravilom dodaja novo oteževalno okoliščino izvršitve kaznivega dejanja iz sovraštva, ki se nanaša na osebne okoliščine žrtve. V priporočilu – stalni nalogi št. 2 (2021) Varuh priporoča, naj policija, tožilci in sodišča pri obravnavi kaznivega dejanja iz 297. člena KZ-1 opravijo tudi presojo vpliva kaznivega dejanja na oškodovanca ali skupnost, kot to izhaja iz Smernic Evropske komisije za praktično rabo Okvirnega sklepa Sveta (2008/913/PNZ) o boju proti nekaterim oblikam in izrazu rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi. Gre za stalno nalogo, ki jo Varuh ponavlja, saj je pomembno, da se dobro uveljavi praksa, da presojo vpliva kaznivega dejanja na oškodovanca vedno opravijo tako policija kot tudi tožilci in sodišča. Varuh je leto kasneje dal novo priporočilo št. 2 (2022), v kateremMinistrstvu za vzgojo in izobraževanje priporoča, naj pri prenovi učnih načrtov od vrtca do osnovne šole upošteva priporočila prve faze Svetovnega programa o izobraževanju za človekove pravice glede pospeševanja izobraževanja o človekovih pravicah in strpnosti, vključno glede pregleda novih in obstoječih učbenikov, ter da v komisijo strokovnjakov, ki bo oblikovala reformo, po posvetovanju z Varuhom vključijo tudi strokovnjake za področje človekovih pravic. V okviru priprave analize centra o zaznavanju nasilja v osnovnih in srednjih šolah ter o nekaterih vidikih človekovih pravic v šolah je Varuh namreč ocenil, da bi bilo treba zakonsko urediti npr. pregledovanje šolskih torb, saj zdaj takšne jasne zakonske podlage ni, posamezne osnovne in srednje šole pa bolj ali manj neposredno to urejajo vsaka s svojimi akti, nekatere pa sploh ne, in podobno. S priporočilom št. 11 (2022) je Varuh priporočil Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, naj se za celotno področje izobraževanja sprejmejo zakonske rešitve, ki bi ustrezno urejale pregled nad tem, kaj učenci vnašajo v šolski prostor, predvsem pa pregled šolskih torb in preizkus prisotnosti nevarnih predmetov, vseh vrst orožja, drog in alkohola. Kljub nekaterim pozitivnim vzgibom v zadnjem času priporočilo (za zdaj) ostaja neuresničeno.