SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

64 — Glede izrečenih kazenskih sankcij so obsodilne sodbe večinoma vključevale pogojne kazni zapora od enega do šestih mesecev, medtem ko so bile v primerih odloženega pregona storilcem naložene različne naloge (plačilo prispevka v korist javne ustanove ali nevladne organizacije v javnem interesu (med 100 in 3000 EUR), opravljanje dela v splošno korist (v trajanju 20–50 ur), v dveh primerih pa je bilo določeno plačilo odškodnine oškodovancu (plačilo 265 in 1750 EUR). Sodišča so večinoma sledila predlogom tožilstva. — Od leta 2013 se občutno zmanjšuje delež zadev, ki so se končale z obtožnim aktom ali naložitvijo naloge storilcu. Analiza ni pokazala, bi bila sprememba 297. člena KZ-1 leta 2012, ki je uvedla dodatni pogoj, da mora biti dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, odločilna za zavrženje večine zadev. Kljub temu je bil najpogostejši razlog za zavrženje zadev prav neizpolnitev novega pogoja ogrožanja ali motenja javnega reda in miru. Le v 10 zavrženih zadevah od 39 pa so tožilci, ker ni bil izpolnjen prvi alternativni pogoj, po letu 2012 preverjali, ali je bilo dejanje storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev. Analiza ne daje jasnega odgovora, zakaj je z letom 2013 prišlo do zmanjšanje števila obtožnih aktov, kar pa bi bilo smotrno nadalje raziskati, ponuja se tudi nekaj možnih razlag. — Analiza ne kaže, da bi tožilci pri obravnavi ovadb zbirali informacij o vplivu dejanj na oškodovanca ali skupnost, čeprav to izhaja iz Smernic Evropske komisije za praktično rabo Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi. Izpoved žrtev je namreč lahko ključna za boljše razumevanje vpliva kaznivega dejanja nanje in na zadevno skupino ali skupnost ter za razumevanje okoliščin, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno. — Proučene zadeve so pokazale, da so tožilski akti in tudi sodne odločbe pogosto neobrazloženi ali obrazloženi le na kratko, kar omejuje možnost vsebinskega preizkusa odločitve. — Iz analize tudi izhaja potreba po spremembi zakonodaje za omogočanje subsidiarnega pregona širšemu krogu oškodovanih oseb, in ne le dejanskim oškodovancem, zoper katere je bilo kaznivo dejanje tako imenovanega sovražnega govora neposredno usmerjeno. — Na podlagi analize je Varuh poudaril, da bi bile dobrodošle zakonodajne spremembe za ustreznejšo ureditev področja kriminalitete iz sovraštva. Analiza je opozorila na ugotovitve Evropske komisije, da je Slovenija ena redkih držav članic EU, ki v kazenski zakonodaji nimajo posebnih določb o tovrstnih motivih storilca. Kaj v zvezi s preprečevanjem sovražnega govora predlaga Varuh človekovih pravic Republike Slovenije? Na podlagi predstavljene analize pregona sovražnega govora je dal Varuh že več priporočil. 28 V priporočilu št. 2 (2021) je priporočil, naj vrhovno državno tožilstvo formalno uskladi svoje pravno stališče o pregonu kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1 s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije iz leta 2019 ter v zvezi s tem upošteva tudi ugotovitve Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) iz marca 2022. Jasnega odziva na to priporočilo Varuh še ni prejel, priporočilo ostaja neuresničeno, vendar aktualno, zato ga ponavlja tudi v aktualnem letnem poročilu državnemu zboru. 28 Gl. letna poročila Varuha za leta 2021, 2022 in 2023.