SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

63 Na drugi strani se je v drugačnih okoliščinah na neko nesprejemljivo dejansko manifestacijo misli nekoga preprosto treba odzvati. Gre npr. za primere, kot so bile navedbe enega od slovenskih novinarjev na Twitterju, da bi beguncem »dovolil približanje slovenski meji zgolj na 500 metrov, sicer bi jih postrelil«, ali pa grafiti z nedvoumnimi izrazi sovražnosti zoper kristjane (»Kristjani – klali smo vas 1945 – klali vas bomo 2013«); eden izmed pobudnikov pa je Varuha seznanil s sovražno vsebino, ki je bila objavljena na forumu enega izmed spletnih medijev, kjer je anonimni uporabnik sprevrženo predlagal, da bi zaradi nenehnega porasta števila tujcev, ki ne znajo slovenskega jezika, šesti blok Termoelektrarne Šoštanj predelali v krematorij, »preden postanemo Velebanija«. Varuh je na podlagi tega primera ponovno opozoril, da pravni red Republike Slovenije ne premore učinkovitega varstva v zvezi s prepovedjo iz 63. člena URS niti na področju medijev, kaj šele, da bi tako varstvo zagotavljal na družbenih omrežjih ali forumih, ki niso uredniško oblikovani. Varuh glede tovrstnih izjav posebej opozarja, da se je to, da tovrstne navedbe ne bodo uživale varstva svobode izražanja, potrdilo tudi v sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Beizaras in Levickas proti Litvi, 25 iz katere je razbrati, da je eden od spletnih komentatorjev navedel, da bo (v tem primeru homoseksualcema) »plačal brezplačno poročno potovanje v krematorij«. 26 Kaj v svoji analizi iz leta 2021 o kazenskopravnem pregonu sovražnega govora v Sloveniji med letoma 2008 in 2018 ugotavlja Varuh človekovih pravic Republike Slovenije? Leta 2021 je Center za človekove pravice pri Varuhu objavil analizo z naslovom »Kazenskopravni pregon sovražnega govora v Sloveniji po 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1): Analiza pregona kaznivih dejanj javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti v obdobju 2008–2018«. Odbor Združenih narodov za človekove pravice je namreč že v letu 2016 izrazil zaskrbljenost zaradi naraščanja sovražnega govora na svetovnem spletu v Sloveniji, medtem ko je Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti Sveta Evrope (ECRI) leta 2019 opozorila, da v Sloveniji tovrstni primeri redko doživijo kazenski pregon. Analiza Varuha, ki je prvi oziroma za zdaj edini celoviti pregled kazenskopravnega pregona sovražnega govora v Sloveniji, temelji na 145 arhiviranih zadevah državnih tožilstev, poleg tega zajema tudi pregled mednarodnega in nacionalnega pravnega okvira pregona sovražnega govora ter značilnosti teh kaznivih dejanj. Posebno dodano vrednost ima priloga, v kateri so anonimizirano predstavljeni povzetki vseh proučenih spisov. Ključne ugotovitve analize so: 27 — Skoraj četrtina vseh zadev (36 od 145) se je zaključila z neko sankcijo za storilca, bodisi z obsodbo (23 zadev) bodisi z izpolnitvijo naloge v okviru odloženega pregona (14 primerov – v eni zadevi je prišlo do obeh izidov). Več kot polovica teh zadev (53 %) je vključevala sovražni govor na spletu, predvsem na družbenih omrežjih, predvsem na Facebooku, v različnih spletnih forumih in v komentarjih pod spletnimi članki. — Med 243 osumljenci so bili večinoma posamezniki, ki niso bili javne osebe, približno 30 pa je bilo oseb, ki so bili vsaj v neki meri izpostavljene javnosti (politiki, novinarji, javni intelektualci); sankcionirani so bili le posamezniki, ki niso bili javne osebe ali odgovorni uredniki medijev. — Največ obravnavanih zadev se je nanašalo na dejanja zoper osebe iz skupnosti LGBTI+, na Rome narode nekdanje Jugoslavije, osebe z različnimi političnimi prepričanji, muslimane, begunce, migrante in temnopolte osebe. 25 ESČP, zadeva Beizaras in Levickas proti Litvi, vloga št. 41288/15, sodba z dne 14. januarja 2020. 26 Letno poročilo Varuha za leto 2020, str. 258. 27 Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Center za človekove pravice: Kazenskopravni pregon sovražnega govora v Sloveniji po 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1): Analiza tožilske prakse pregona kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti v obdobju 2008–2018, Ljubljana, 2021, str. 7 in 8 ter 96–103.