SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

55 omejene na medijsko dejavnost, kot so družabni (ali družbeni) mediji, osebni profili na družbenih omrežjih, spletni vplivneži in podkasti. V prenovljeni definiciji medijev smo – enako kot pri veljavnem Zakonu o medijih – izhajali iz medijske dejavnosti, saj medijska zakonodaja ni namenjena urejanju celotne človeške (zasebne) komunikacije. Predlog novega Zakona o medijih zato ohranja bistvene značilnosti medijev iz veljavne zakonodaje (uredniška odgovornost, periodičnost, komuniciranje z namenom obveščanja, informiranja in zabave idr.), vendar pod pristojnost medijske zakonodaje pod določenimi pogoji umešča tudi komunikacijske dejavnosti, ki niso namenjene zgolj zasebni uporabi (naslavljajo širšo javnost), katerih namen je monetizacija občinstva (trženje oglasov, prodaja izdelkov idr.) ali vpliv na javno mnenje. To pomeni, da prepoved spodbujanja k neenakopravnosti, nasilju in vojni ter razpihovanju sovraštva in nestrpnosti velja za vse oblike komunikacij, namenjene splošni javnosti – tudi če gre za spletne vplivneže ali profile na družbenih omrežjih. Enako zanje veljajo določbe o zaščiti otrok, pravilih za komentiranje ter določbe o oglaševanju, sponzoriranju in promocijskem umeščanju izdelkov. Nadzor, pismenost in preverjanje informacij Predlog novega Zakona o medijih poleg razširjene definicije medijev in upoštevanja novih oblik javne komunikacije strožje ureja tudi zamejevanje širjenja sovražnih vsebin. Pri možnih ukrepih za preprečevanje širjenja sovražnega govora smo izhajali iz nekaterih dobrih praks, po katerih je treba sovražni govor zamejiti čim hitreje, še preden se razširi po celotnem medijskem okolju. V predlogu novega medijskega zakona smo obstoječi prepovedi dodali ustrezno kazensko določbo in določili globo za njeno kršitev. Na ta način želimo zagotoviti učinkovito preprečevanje razširjanja sovražnega govora prek medijev, a hkrati preprečiti, da opisana omejitev ne bi nesorazmerno posegala v ustavno pravico do svobode izražanja. Več odgovornosti imajo tudi izdajatelji, ki v okviru medija dovoljujejo komentiranje javnosti. Ti morajo že po veljavnem Zakonu o medijih oblikovati pravila za komentiranje in jih javno objaviti na primernem mestu v mediju. Pravila morajo obvezno določati prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti, po novem pa je treba dodati še postopek vložitve pritožbe zaradi kršitve navedenih pravil. Komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, mora biti umaknjen v najkrajšemmožnem času po prijavi oziroma najpozneje v enem delovnem dnevu po prijavi. Kljub navedenim strožjim določbam ima tudi novi predlog Zakona o medijih nekaj omejitev. Tradicionalni mediji imajo v Sloveniji pri širjenju sovražnega govora razmeroma omejeno vlogo, saj na tem področju izstopajo zlasti vsebine na zelo velikih digitalnih platformah (X, Facebook, YouTube idr.), ki jih ZMed-1 tudi po novem predlogu ne ureja, tudi če gre za koordinirane propagandne in dezinformacijske kampanje ali politično motivirane napade na posameznike. Zakonska ureditev zelo velikih platform je zajeta v novem evropskem aktu o digitalnih storitvah, ki je začel veljati februarja letos (to so platforme ali spletni iskalniki, ki imajo v EU več kot 45 milijonov aktivnih mesečnih uporabnikov). Akt med drugim določa, da morajo zavezane platforme uvesti preproste načine za prijavljanje in odstranjevanje nezakonitih vsebin.