SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

53 1.10 Lenart J. Kučić Ministrstvo za kulturo Za zamejevanje sovraštva v novem informacijskem okolju ključne prav »mehke« politike Na mobilnem telefonu se oglasi obvestilo o sporočilu. Po pritisku na povezavo se začne predvajati videoposnetek. Najprej je vse videti nedolžno, s prizorom zabave in predelavo znane popularne skladbe, a kmalu se začnejo razkrivati temnejši podtoni. Posnetek vse bolj očitno postaja promocijski film za skrajno politično gibanje, ki nagovarja zlasti mlade in jih poziva k nasilnim dejanjem za ohranitev vere, naroda ali namišljenih starih vrednot. Čeprav so državljani in državljanke utemeljeno pričakovali, da jih bodo države v medijskem okolju zaščitile pred sovražnimi medijskimi vsebinami, se to v praksi ni zgodilo. Že v času tradicionalnih medijev je bilo takšno objavo težko zamejiti. Za posnetek bi bil odgovoren avtor in uredništvo medija, ki je objavilo promocijski film, zato bi se lahko prizadeto občinstvo pritožilo izdajatelju medija ali pristojnemu inšpektoratu. V primerih suma na kaznivo in z ustavo prepovedano javno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanju sovraštva ali na pozivanje k nasilju pa bi morali ukrepati tudi drugi pristojni organi. Po 8. členu veljavnega Zakona o medijih iz leta 2001 je namreč v medijih prepovedano vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni ter narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, pa tudi izzivanje narodnega, rasnega, verskega, spolnega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Še nekoliko širša prepoved sovražnega govora je zapisana v 9. členu Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, sprejetega leta 2018. Vendar sta oba medijska zakona v praksi pomanjkljiva. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), ki je pristojna za nadzor avdiovizualnih storitev (na primer televizije), kršiteljem lahko: začasno prekliče dovoljenje izdajatelju televizijskega programa ali razveljavi dovoljenje izdajatelju televizijskega programa. Takšnega ukrepa pri AKOS doslej niso uvedli, so pa jeseni 2022 vodili inšpekcijski nadzor proti televiziji Nova 24, saj so v dokaznem postopku ugotovili kršitev spodbujanja nasilja in sovraštva, kar je doslej edini takšen primer. Veljavni Zakon o medijih pa v okvirih 8. člena prepoveduje tudi širjenje nekaterih oblik sovražnega govora (sam »sovražni govor« v zakonu ni opredeljen, saj ne gre za pravni pojem), a zakonodajalec na določbo ni vezal nobene posledice. To pomeni, da ukrepanje zoper sovražno vsebino trenutno ni možno niti ob morebitni prijavi, saj pristojni inšpektorat za kulturo in medije (IRSKM) na podlagi navedene odločbe ni upravičen